Ribiški milijoni hrvaškega generala Anteja Gotovine

Ante Gotovina je vse prej kot enoznačna oseba hrvaške družbe. Nekdanji general, za nekatere vojni junak, za druge vojni zločinec, že nekaj let na vprašanje, kdo pravzaprav je, odgovarja, da je le ribič. A če si ga ob tem predstavljate v čolnu, ko meče mrežo, se motite. Ribiški posel Anteja Gotovine je milijonski.

Tri milijone zaslužka s tunami Novinarji Jutarnjega lista so s pomočjo finančnih strokovnjakov analizirali generalovo davčno napoved in ugotovili, da je njegovo podjetje za vzgojo tun zelo dobičkonosno. Skupaj s poslovnim partnerjem Milanom Mandićem ga je ustanovil le devet tednov po tem, ko so ga leta 2013 po sedmih letih izpustili iz haaškega zapora.

Že v letu 2013 je imelo podjetje Pelagos net farma za dobrih 30.000 evrov prihodka. Leto pozneje je zaslužil 3,1 milijona evrov, od tega je bilo izkazanega dobička 820.000 evrov. Lani je Gotovina plačal skoraj 200 tisoč evrov davka. Tako strokovnjaki Jutarnjega lista ocenjujejo, da je podjetje Gotovine na dobri poti, da dolgoročno postane izjemno uspešno.

Koncesije za akvatorij Le dva meseca po tem, ko je ustanovil podjetje, ki ga opisujejo kot "morska mrežna farma", mu je župan Zadra v dvajsetletno koncesijo podelil 60.000 kvadratnih metrov morske površine ob otoku Vrgada. Na taki površini lahko pridela 450 ton rib. Nato je dobil še malo več kot milijon evrov kredita za nakup ribiške ladje, ki so jo na Hrvaško pripeljali iz ZDA.

Nato so mu dodelili koncesijo še za vzgojo 600 ton rib v okolici Šibenika, ob otoku Murterju. Zadrske mreže je prepustil podjetju svojega poslovnega partnerja in se z dodatnim kreditom treh milijonov evrov usmeril na vzgojo pri Šibeniku.

Toda obe podjetji sta skupaj s podjetjem iz Brača povezani v krovno podjetje Marikultura, ki letno proizvede skoraj 3500 tisoč ton tune, kar je polovica dovoljene vzgoje v hrvaških vodah. Gotovina ima sicer zaradi podjetja velike kredite, a jih za zdaj lahko z lahkoto odplačuje, saj podjetje dobro posluje.

Prebivalci Murterja nasprotovali gojišču Gojenje tune pa ni med najbolj priljubljenimi gospodarskimi dejavnostmi med prebivalci jadranskih otokov. Mrežna gojišča imenujejo svinjske farme, ker naj bi z gojenjem onesnaževali morje. Tudi prebivalci Murterja so se že pritoževali nad njegovim gojenjem tune in so celo glasovali proti podelitvi koncesije. Njihovega glasu niso upoštevali.

Ante Gotovina je prepričan, da njegovemu gojišču nasprotujejo prav zaradi njegovega imena. Trdi, da poslujejo po črki zakona in mednarodnih standardih.

Gotovina še naprej vlaga v posel s tunami. Do konca leta bodo odprli nove hladilnice za ribe v Zadru. Zaposlil bo 15 ljudi, tako da bo skupno v njegovem podjetju 50 zaposlenih. Hrvaški mediji so veliko pisali o njegovih zaposlenih lani avgusta, ko je zaposlil dva Afričana, begunca in nogometaša.

Jadranske tune sicer tako kot večino gojenih tun na svetu izvažajo na Japonsko. Vse tune, ki so v mrežah Ante Gotovine, naj bi bile prodane že vnaprej. Gotovina je lani za Večernji list dejal, da je prepričan o svojem uspehu, boji pa se le padca jena, ki bi znižal ceno tune, in juga, ki bi lahko potrgal njegove mreže.