Sreda, 18. 12. 2024, 15.49
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Evropa razmišlja o napotitvi več deset tisoč vojakov v Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Po oceni vojaškega analitika bi morala misija v Ukrajini šteti kar sto tisoč vojakov.
Evropske države razpravljajo o napotitvi vojakov v Ukrajino v primeru prekinitve ognja ali mirovnega sporazuma, saj je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump jasno povedal, da ne bo poslal ameriških vojakov na teren za zagotavljanje miru, so za Reuters povedali uradniki in diplomati.
21.11 Rutte: Na pogovorih o premirju bo morala Ukrajina nastopati s pozicije moči
18.50 Evropa razmišlja o napotitvi več deset tisoč vojakov v Ukrajino
15.05 Po izlitju kurilnega olja iz ruskih tankerjev onesnaženih 50 kilometrov plaž
15.04 Tako se urijo ruski vojaki
8.18 V Rusiji prijeli osumljenca za umor vojaškega poveljnika Kirilova
6.00 Rutte pred vrhom EU z Zelenskim o podpori Ukrajini
21.11 Rutte: Na pogovorih o premirju bo morala Ukrajina nastopati s pozicije moči
Ukrajina bo morala na morebitnih pogovorih o prekinitvi ognja nastopati s pozicije moči, zaveznice pa ji morajo zagotoviti tisto, kar potrebuje, da prepreči zmago Rusije, je danes izjavil generalni sekretar Nata Mark Rutte pred pogovori z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Bruslju, na katerih bodo govorili o pomoči Ukrajini.
Poudaril je, da se bo razprava o tem, kaj bo sledilo spopadom, začela, ko bodo za mizo sedli Zelenski, ruski predsednik Vladimir Putin in drugi.
Kako zagotoviti, da bo Ukrajina imela najboljši možni položaj, ko se bo nekega dne odločila začeti mirovna pogajanja, pa bo ena od pomembnejših tem pogovorov, je Rutte poudaril kasneje na ločeni skupni izjavi z Zelenskim v svoji uradni rezidenci.
Zelenski pa je dejal, da je srečanje, na katerem se jima bo pridružilo tudi več evropskih voditeljev, "izvrstna priložnost za pogovore o varnostnih jamstvih za Ukrajino, za danes in za prihodnost". Zelenski, ki se bo v četrtek v belgijski prestolnici udeležil tudi vrha EU, želi srečanje izkoristiti za pogovore o tem, kako okrepiti Ukrajino in njene sile v boju proti ruski agresiji, pri čemer je izpostavil potrebo po dobavi sistemov zračne obrambe.
Tako kot že danes ob prihodu v Bruselj, je ukrajinski predsednik pred začetkom srečanja ponovno poudaril, da mora imeti Evropa močno in enotno stališče, da bi zagotovila trajen mir.
Na srečanju naj bi poleg nadaljnje pomoči Ukrajini govorili tudi o morebitnih varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru prekinitve ognja.
Srečanja se bodo po napovedih med drugim udeležili tudi nemški kancler Olaf Scholz, italijanska premierka Giorgia Meloni in poljski predsednik Andrzej Duda, pridružila pa naj bi se jim tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja bosta na srečanju zastopala zunanja ministra obeh držav. Se je pa Macron danes srečal z Zelenskim v Bruslju, preden je odpotoval na Mayotte, ki ga je pred dnevi opustošil ciklon.
18.50 Evropa razmišlja o napotitvi več deset tisoč vojakov v Ukrajino
Pogajanja, ki jih vodi francoski predsednik Emmanuel Macron, so sicer še v zgodnji fazi, a so že razkrila nesoglasja glede možnih ciljev in mandata vojaške misije evropskih držav v Ukrajini. Ker je Ukrajina v vojni v slabšem položaju, evropski voditelji sicer ne želijo na glas razpravljati o tem, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin obdržal zasedena ozemlja v Ukrajini, a jasno naj bi bilo, da jih večina verjame, da je prišel čas za pogajanja.
V tem primeru bi morale evropske države Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva, vključno z več deset tisoč vojaki na ukrajinskem ozemlju. Takšna vojaška pomoč pa bi povečala tveganje neposrednega spopada z Rusijo in obremenila evropske vojske, katerih zaloge so izčrpane zaradi donacij Ukrajini.
A kaže, da brez sodelovanja vojaških sil evropskih držav ne bo šlo, saj je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump izključil možnost, da bi pri ohranjanju prekinitve ognja sodelovale ameriške enote. To bi lahko pomenilo, da bodo Evropejci napoteni v Ukrajino, ne glede na to, ali bo Ukrajina prejela varnostna jamstva z vstopom v Nato – kar si želi – ali z dvostranskimi jamstvi.
Glavnino sil bi v tem primeru predstavljali vojaki iz večjih evropskih držav, kot so Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Velika Britanija, so Reutersu razkrili uradniki.
Odziv na Macronov predlog
Po pogovorih z Macronom prejšnji teden je poljski premier Donald Tusk dejal, da se Varšava ne namerava pridružiti takšnim silam. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v ponedeljek dejal, da bo Berlin verjetno pomagal pri zagotavljanju prekinitve ognja, a da je še prezgodaj reči, kakšne sile bodo potrebne.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bi to vprašanje lahko odprli na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in evropskimi voditelji v Bruslju.
Ocene števila vojakov
Vojake bi lahko v Ukrajino poslala koalicija, ki jo sestavlja od pet do osem držav, je dejal ukrajinski uradnik, seznanjen z dialogom med državami. Analitiki so podali različne ocene števila vojakov in poudarili, da bo veliko odvisno od njihove natančne misije. Nekateri analitiki menijo, da bi potrebovali približno 40 tisoč vojakov.
Po sistemu, ki bi deloval po načelu kroženja sil, pa bi bilo lahko v misijo vključenih kar sto tisoč vojakov, je dejal Franz-Stefan Gady, nekdanji avstrijski vojaški strateg, ki zdaj dela na Mednarodnem inštitutu za strateške študije. "To bo resno obremenilo evropske kopenske sile," je dejal za Reuters.
Evropejci bi verjetno morali prepričati ZDA, da se vendarle vključijo v misijo, vsaj z obveščevalno in drugo operativno pomočjo, pravijo analitiki, ki dodajajo, da je v tem trenutku o morebitni vojaški misiji več vprašanj kot odgovorov.
15.05 Po izlitju kurilnega olja iz ruskih tankerjev onesnaženih 50 kilometrov plaž
Iz dveh ruskih tankerjev, ki sta se pred tremi dnevi med neurjem poškodovala v Kerški ožini, je ušlo okoli tri tisoč ton kurilnega olja, je danes poročala ruska tiskovna agencija Tass. Ruske oblasti so medtem razširile operacijo čiščenja izlitega olja, ki je onesnažilo okoli 50 kilometrov plaž v ruski regiji Krasnodar.
Eden od tankerjev se je v nedeljo med hudim neurjem prepolovil in potopil, drugi pa je nasedel v Kerški ožini, ki povezuje Črno in Azovsko morje med krasnodarsko regijo in priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Umrl naj bi član posadke.
Tankerja sta prevažala skupaj okoli devet tisoč ton kurilnega olja, satelitski posnetki pa kažejo, da se je razlilo okoli tri tisoč litrov, poroča Tass.
Obmorsko letovišče Anapa z okoli 90 tisoč prebivalci je v torek razglasilo izredne razmere. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova je na Telegramu zapisala, da se Anapa bori z izlitjem in skuša rešiti znamenite plaže s peskom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri čiščenju sodeluje več kot 2.700 prostovoljcev in reševalcev, ki so doslej odstranili okoli 80 ton olja in očistili več kot osem kilometrov obale, je še sporočilo ministrstvo za izredne razmere.
15.04 Tako se urijo ruski vojaki
Na družbenem omrežju X je zaokrožil posnetek urjenja ruskih vojakov. Na njem vidimo vojake, ki trenirajo, kako se na fronti izogniti dronom sovražnika.
8.18 V Rusiji prijeli osumljenca za umor vojaškega poveljnika Kirilova
Ruske oblasti so prijele osumljenca za torkov umor poveljnika enote za kemično, biološko in radiološko obrambo Igorja Kirilova, so danes sporočili preiskovalci in dodali, da gre za leta 1995 rojenega Uzbekistanca, ki naj bi deloval v imenu Ukrajine.
"Državljan Uzbekistana, rojen leta 1995, je bil aretiran na podlagi suma, da je izvedel napad, ki je zahteval življenje poveljnika enote za radiološko, kemično in biološko obrambo Igorja Kirilova in njegovega pomočnika Ilje Polikarpova," so sporočili preiskovalci.
Dodali so, da je moški priznal, da ga je za umor rekrutirala ukrajinska obveščevalna služba. Za dejanje naj bi prejel 100.000 ameriških dolarjev in možnost življenja v EU. Umor naj bi tudi v živo prenašal.
Po navedbah ruske varnostne službe FSB je 29-letnik obtožen izvedbe terorističnega dejanja, umora ter nezakonite proizvodnje in posedovanja eksploziva, za kar mu grozi dosmrten zapor.
Ruski časnik Kommersant je pred tem poročal, da sta bila v povezavi z umorom aretirana dva osumljenca.
Kirilov je bil v torek ubit v eksploziji, ki je odjeknila pred enim od poslopij na jugovzhodu Moskve. Umrl je skupaj s svojim namestnikom, ko je ob njunem odhodu iz stavbe eksplodirala naprava, podtaknjena v električnem skiroju. Oblasti v Moskvi so dogodek označile za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisale Zahodu.
Združeno kraljestvo je 54-letnega Kirilova oktobra zaradi očitkov uporabe kemičnega orožja v Ukrajini uvrstilo na seznam sankcioniranih oseb. Obtožili so ga tudi, da širi dezinformacije Kremlja.
Ukrajinska varnostna služba (SBU) pa je poveljnika v ponedeljek obtožila vojnega zločina zaradi uporabe kemičnega orožja v Ukrajini. SBU trdi, da je bilo kemično orožje v državi uporabljeno več kot 4800-krat, odkar je Rusija februarja 2022 začela invazijo v Ukrajini.
Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je sredi novembra sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Gre za vrsto solzivca, ki je bil kot kemično orožje uporabljen na številnih bojiščih, vendar pa je njegova uporaba v vojni prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju.
6.00 Rutte pred vrhom EU z Zelenskim o podpori Ukrajini
Srečanja se bodo po napovedih tujih tiskovnih agencij med drugim udeležili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, italijanska premierka Giorgia Meloni in poljski premier Donald Tusk.
Ti se bodo v četrtek skupaj z drugimi predsedniki vlad in držav članic EU, med katerimi bo tudi premier Robert Golob, sestali na prvem zasedanju pod vodstvom novega predsednika Evropskega sveta Antonia Coste. V ospredju bo nadaljnja podpora Ukrajini v njenem soočanju z rusko agresijo, udeležil pa se ga bo tudi Zelenski.
Po napovedih Coste bo to priložnost, da pošljejo "močno in nedvoumno sporočilo podpore Ukrajini pri doseganju celovitega, pravičnega in trajnega miru".
Razprave o morebitni napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja z Rusijo pa po navedbah virov pri EU ne bo, saj po mnenju Coste še ni čas zanjo. Na vrhu se bodo osredotočili na tisto, kar je mogoče za podporo Kijevu narediti v tem trenutku, so dodali.
Ideja o morebitnem pošiljanju evropskih mirovnih sil v Ukrajino se je pojavila, medtem ko je v Evropi v zadnjem času vse pogostejša tema razprav prekinitev ognja v Ukrajini. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je namreč obljubil, da si bo prizadeval za hiter dogovor, potem ko bo januarja prevzel položaj.
