Petek, 22. 3. 2024, 8.51
8 mesecev, 1 teden
758. dan vojne v Ukrajini
Odgovornost za napad v Moskvi prevzela Islamska država #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,29
V Moskvi so danes najmanj trije zamaskirani ljudje vdrli v koncertno dvorano in začeli streljati, pri čemer je bilo najmanj 40 mrtvih in več kot sto oseb ranjenih, je potrdila ruska varnostna služba FSB. Med napadom je izbruhnil obsežen požar, zaradi česar se je začela rušiti streha. Ruske oblasti so odprle preiskavo domnevnega terorističnega napada. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Islamska država (IS).
22.34 Odgovornost za napad prevzela Islamska država
22.25 Slovenija obsodila napad
22.16 EU šokirana, obsoja vse napade na civiliste
21.22 Medvedjev zagrozil Kijevu
21.04 Ukrajina zagotavlja, da ni povezana z napadom v Moskvi
18.55 V moskovski dvorani v streljanju najmanj 40 mrtvih
18.20 Michel: Izjave Kremlja kažejo na pomen krepitve evropske obrambe
16.58 Rusija uvrstila mednarodno LGBT gibanje med teroristične organizacije
15.49 Začele veljati prve sankcije EU zaradi smrti Navalnega
13.20 Kremelj: Rusija je v Ukrajini v vojnem stanju
12.30 Prvi mož nemške vojske poziva k obrambnemu ščitu pred Rusijo
11.50 V Rusiji prijeli sedem domnevnih pripadnikov proukrajinske milice
11.38 Bruselj predlaga zvišanje carin na uvoz žita iz Rusije in Belorusije
10.50 FT: ZDA pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na ruski energetski sektor
8.47 Rusija z obsežnim napadom nad ukrajinsko energetsko infrastrukturo
22.34 Odgovornost za napad prevzela Islamska država
Odgovornost za napad na moskovsko koncertno dvorano je prevzela skrajna islamska skupina Islamska država (IS).
22.25 Slovenija obsodila napad
Okrutni napad v Moskvi je zločinsko dejanje, ki ga odločno obsojamo, so se nocoj na napad na družbenem omrežju X odzvali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Za ubijanje nedolžnih civilistov ni opravičila, so poudarili. Dodali so, je ozadje napada treba hitro in ustrezno raziskati. Družinam žrtev so izrekli najgloblje sožalje.
22.16 EU šokirana, obsoja vse napade na civiliste
Evropska unija je "šokirana in zgrožena" zaradi poročil o terorističnem napadu v Moskvi, je na družbenem omrežju X zapisal tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano. EU obsoja vse napade na civiliste, je poudaril.
21.22 Medvedjev zagrozil Kijevu
Nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik vodje ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je danes v odziv na strelski napad v predmestju Moskve zagrozil ukrajinskemu vodstvu z uničenjem, če se bo izkazalo, da so povezani z napadom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Če se ugotovi, da gre za teroriste kijevskega režima ... jih je treba vse najti in neusmiljeno uničiti kot teroriste," je Medvedjev zapisal v sporočilu na Telegramu in dodal, da bodo kaznovali tudi "uradne predstavnike države, ki so zagrešili tak zločin".
21.04 Ukrajina zagotavlja, da ni povezana z napadom v Moskvi
Ukrajina nima nič s strelskim napadom na koncertno dvorano, je danes sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Odgovornost za napad je ob tem zavrnila tudi skupina ruskih državljanov, ki se v vojni bori na strani Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podoljak je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da naj bo glede dogodkov v koncertni dvorani na obrobju Moskve "jasno, da Ukrajina s temi dogodki nikakor ni povezana".
Podoljak je danes še spomnil, da Ukrajina za razliko od Rusije še nikoli ni uporabila terorističnih metod v vojni. Ob tem je namignil, da med ruskimi varnostnimi silami obstajajo takšni primeri iz nedavne zgodovine. S tem je skušal spomniti na napade na moskovske stolpnice poleti 1999, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin izkoristil kot izgovor za vojno v Čečeniji, čeprav obstajajo domneve, da jih je v resnici organizirala notranja obveščevalna služba FSB, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podobno so sporočili iz legije Svoboda Rusije, v kateri so ruski državljani, ki se borijo skupaj z ukrajinskimi vojaki. "Legija ni v vojni z miroljubnimi Rusi," je sporočila in ob tem obtožila ruske varnostne sile, da so načrtovale napad.
18.55 V moskovski dvorani najmanj 40 mrtvih
V Moskvi so danes najmanj trije zamaskirani ljudje vdrli v koncertno dvorano Crocus City Hall in začeli streljati, pri čemer je bilo najmanj 40 mrtvih in več kot sto oseb ranjenih, je potrdila ruska varnostna služba FSB. V napadu so odvrgli tudi granato oz. zažigalno bombo, ki je zanetila požar. Zaradi tega se je začela rušiti streha.
Med žrtvami naj bi bili tako zaposleni v dvorani, ki lahko sprejme več tisoč ljudi, kot obiskovalci. Napadalci, ki jih je bilo po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax od dva do pet, so med napadom odvrgli ročno oziroma zažigalno bombo, ki je zanetila požar, zaradi katerega se je pričela rušiti streha dvorane. Več strelcev naj bi se tudi zabarikadiralo v stavbi.
Reševalne aktivnosti, vključno z gašenjem požara, se medtem nadaljujejo. Na kraju dogodka je okoli 70 reševalnih vozil, dva helikopterja, ki pomagata pri gašenju, in številni avtobusi, ki naj bi ljudi prepeljali na varno. Nekatere ranjene so že prepeljali v bolnišnice.
Dopisnik ruske tiskovne agencije Ria Novosti je sporočil, da so se ljudje, ki so bili v dvorani v času napada, ulegli na tla, da bi se skrili pred streli. Po 15 do 20 minutah pa so začeli prihajati ven, mnogim se je uspelo rešiti.
V stavbi naj bi bilo sicer ujetih še okoli sto ljudi. Policija je zaprla vse izhode iz Moskve in naj bi tudi preverjala naključna vozila.
Ruske oblasti trdijo, da je šlo za teroristični napad in so v luči tega odprle preiskavo. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je mednarodno skupnost pozvala k obsodbi "podlega zločina". Zagotovila je tudi, da bodo identificirali vse vpletene v napad.
Vodja zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko je povzročiteljem zagrozila s povračilnimi ukrepi. "Tisti, ki stojijo za tem strašnim zločinom, bodo prejeli zasluženo in neizogibno kazen," je zapisala na Telegramu.
Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova pristojne službe predsednika Vladimirja Putina vseskozi obveščajo o dogajanju in sprejetih ukrepih.
Moskovski župan Sergej Sobjanin je že odpovedal vse javne dogodke, načrtovane za ta konec tedna.
Tiskovna agencija Ria Novosti je ob tem poročala, da so člani skupine Piknik, ki so imeli koncert v dvorani, nepoškodovani.
18.20 Michel: Izjave Kremlja kažejo na pomen krepitve evropske obrambe
Izjave Kremlja, da je Rusija v Ukrajini v vojni, so danes odmevale tudi v EU. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel vidi v njih priznanje že znanega dejstva, spričo ruske grožnje pa kažejo na potrebo po okrepitvi evropske obrambe. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa meni, da uporaba izraza vojna morda ponazarja ruske cilje.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes dejal, da je Rusija v Ukrajini v vojnem stanju, s svojo izjavo pa je pritegnil pozornost mednarodne javnosti zaradi očitnega odstopanja od dosedanjega stališča Moskve, ki je vztrajala pri imenovanju invazije na Ukrajino posebna vojaška operacija.
Ta izjava po besedah predsednika Evropskega sveta Michela kaže, kar so v EU že ves čas govorili, da torej v Ukrajini ne gre za posebno vojaško operacijo ampak vojno, Kremelj pa je zdaj to priznal.
Izjava tudi kaže na pomen okrepitve lastnih obrambnih zmogljivosti in izgradnje obrambne industrije EU, je na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega vrha EU danes v Bruslju komentiral Michel, ki je izjavo Peskova označil za zelo cinično.
"Rusija je v vojni z Ukrajino od leta 2022 in današnji komentar ne dokazuje nič drugega kot to, da je Moskva izdala rusko prebivalstvo, pri čemer je zanikala, da so v vojni," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Po mnenju francoskega predsednika Macrona izjave Kremlja odražajo "realnost na terenu" in razkrivajo "dialektično spremembo" po predsedniških volitvah v Rusiji, na katerih je Vladimir Putin osvojil že peti mandat.
"Tisti, ki mislijo, da se bo Rusija ustavila v Donbasu in na Krimu, se motijo," je opozoril. "Uporaba tega izraza ustvarja tudi negotovost glede vojaških ciljev Rusije," je dodal Macron ob robu vrha EU, na katerem je bilo med drugim govora o nadaljnji podpori Ukrajini.
"Smo v vojnem stanju. Da, začelo se je kot posebna vojaška operacija, ampak takoj, ko se je tam oblikovala ta skupina, ko je kolektivni Zahod postal udeleženec na strani Ukrajine, je za nas to že postala vojna," je povedal Peskov v današnjem pogovoru za prokremeljski časnik Argumenti in dejstva. Na prošnjo za podrobnejše pojasnilo pa je Peskov novinarjem kasneje dejal, da je "de jure to posebna vojaška operacija. Toda de facto se je spremenila v vojno".
16.58 Rusija uvrstila mednarodno LGBT gibanje med teroristične organizacije
Rusija je danes mednarodno LGBT gibanje uvrstila na seznam skrajnih in terorističnih organizacij. Čeprav gibanje s tem imenom v Rusiji ne obstaja, so s tem odprli pot za visoke zaporne kazni za pripadnike LGBT skupnosti, opozarja francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitev je v skladu z razsodbo ruskega vrhovnega sodišča iz novembra lani, da so LGBT aktivisti skrajneži. S tem je sodišče dejansko prepovedalo LGBTQ+ aktivizem v državi, zaradi česar se pripadniki te skupnosti bojijo pregona in aretacij.
Na seznam je gibanje danes uvrstila ruska finančna obveščevalna služba Rosfinmonitoring, ki lahko zamrzne bančne račune več kot 14.000 oseb in subjektov, ki so označeni kot ekstremisti in teroristi.
Seznam je raznolik, na njem pa so tako mednarodna teroristična mreža Al Kaida, kot ameriški tehnološki gigant Meta ter sodelavci nedavno umrlega vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega, poroča agencija Rauters. Danes pa je na seznam uvrstila še "mednarodno družbeno LGBT gibanje in njegove sestavne dele", poroča ruska tiskovna agencija Ria.
Rusija je doslej kot skrajne označila že številne organizacije, ki se zavzemajo za človekove pravice določenih skupin, in opozicijske skupine ter na tej podlagi omogočila kazenski pregon njihovih članov.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je bil nedavno znova izvoljen na čelo države, se že dolgo zavzema za družinske vrednote v nasprotju z Zahodom, ki ga ima za dekadentnega. Od napada na Ukrajino februarja 2022 pa ruske oblasti dodatno krepijo pritisk na liberalno usmerjene skupine in spolne manjšine.
V sredo so že poročali o prvem kazenskem postopku v zvezi LGBT gibanjem. Priprli so lastnike bara na Uralu, ki jim zaradi LGBT ekstremizma grozi do deset let zapora. V preiskavi so namreč ugotovili, da te osebe, ki so netradicionalno spolno usmerjene, podpirajo stališča in dejavnosti mednarodnega LGBT združenja, ki je v Rusiji prepovedano, so sporočile oblasti.
V minulih tednih so sicer že oglobili več Rusov zaradi objave fotografij z mavričnimi zastavami ali, v primeru dveh žensk, zaradi objave videoposnetka, na katerem se poljubljata.
Od leta 2013 je v Rusiji z zakonom prepovedana "propaganda netradicionalnih spolnih odnosov", namenjena mladoletnikom. Konec leta 2022 so to zakonodajo razširili, tako da so prepovedali "vse oblike LGBT propagande v medijih, na internetu, v knjigah in filmih". Lani pa so transspolnim osebam z zakonom prepovedali operacije in hormonske terapije.
15.49 Začele veljati prve sankcije EU zaradi smrti Navalnega
V povezavi s smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so danes začele veljati sankcije EU proti 33 posameznikom in dvema subjektoma, so sporočili iz Bruslja. Med sankcioniranimi so med drugim ruski sodniki, uslužbenci zaporov in dve kazenski koloniji. Gre za prve sankcije EU po smrti ruskega oporečnika.
"Današnje sankcije dokazujejo našo odločenost, da od ruskega političnega vodstva in oblasti zahtevamo odgovornost za nenehno kršenje človekovih pravic v Rusiji," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Pri tem je poudaril, da se EU zaveda, da med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Rusijo ne stoji enačaj. "Še naprej bomo podpirali rusko civilno družbo in neodvisne glasove," je zagotovil prvi mož evropske diplomacije.
Med sankcioniranimi sta kazenski koloniji IK-6 in IK-3, v katerih je bil Navalni zaprt od junija 2022 do svoje smrti. Po oceni Bruslja sta obe znani po izvajanju fizičnega in psihičnega pritiska na zapornike, njihovi popolni izolaciji in nasilju.
Med drugim so sankcionirani tudi vodja zapora IK-3 Vadim Kalinin in več njegovih namestnikov, številni sodniki, ki so razsojali v postopkih proti Navalnemu in o njegovih pritožbah ter več drugih visokih uradnikov v ruskem kazenskem sistemu in na ministrstvu za pravosodje.
Za sankcionirane velja zamrznitev sredstev, prepovedano jim je zagotavljati sredstva ali gospodarske vire v njihovo korist, zanje pa velja tudi prepoved vstopa na ozemlje EU.
Pred EU sta sankcije proti Rusiji zaradi smrti Navalnega že sprejeli ZDA in Velika Britanija.
13.20 Kremelj: Rusija je v Ukrajini v vojnem stanju
Da je Rusija v vojnem stanju, je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v danes objavljenem pogovoru za prokremeljski časopis Argumenti in dejstva.
⚡️In an unexpected admission, Kremlin spokesperson Dmitry Peskov said on March 22 that Russia is in a "state of war" in an interview with the Russian state-owned media outlet Arguments and Facts.https://t.co/pSTlIjdAdc
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 22, 2024
"Smo v vojnem stanju. Da, začelo se je kot posebna vojaška operacija, ampak takoj, ko se je tam oblikovala ta skupina, ko je kolektivni Zahod postal udeleženec na strani Ukrajine, je za nas to že postala vojna," je povedal Peskov.
Na prošnjo za podrobnejše pojasnilo pa je Peskov novinarjem kasneje dejal, da je "de jure to posebna vojaška operacija, toda de facto se je spremenila v vojno", poroča AFP.
Kremelj je s tem zaostril uradni jezik, ki ga uporablja za označevanje konflikta v Ukrajini. Rusija je namreč svojo ofenzivo na Ukrajino predstavila kot "posebno vojaško operacijo", medijem je prepovedala uporabo besede vojna in preganjala nasprotnike vojne v Ukrajini, ker so to besedo uporabljali za opisovanje ruskega vojaškega delovanja v sosednji državi.
Po podatkih skupine za pravice OVD-Info so ruske oblasti v zadnjih dveh letih zaradi nasprotovanja vojni v Ukrajini odprle več kot 900 kazenskih zadev.
⚡️In an unexpected admission, Kremlin spokesperson Dmitry Peskov said on March 22 that Russia is in a "state of war" in an interview with the Russian state-owned media outlet Arguments and Facts.https://t.co/pSTlIjdAdc
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 22, 2024
12.30 Prvi mož nemške vojske poziva k obrambnemu ščitu pred Rusijo
Vrhovni poveljnik nemške vojske Carsten Breuer je pozval k hitri vzpostavitvi raketne obrambe pred morebitnim napadom iz Rusije. Predsednik Vladimir Putin ne skriva svojih namenov v povezavi z Zahodom, je dejal Breuer v današnjem intervjuju za nemške časnike, pri čemer je opozoril, da ima Nemčija od pet do osem let časa, da se pripravi na morebitno grožnjo.
Prvi mož bundeswehra meni, da bo Rusija v časovnem okviru od pet do osem let sposobna voditi vojno proti državam Nata. "Do takrat moramo biti tudi v Nemčiji sposobni odbiti tak napad," je Breuer povedal v danes objavljenem intervjuju za več časnikov medijske skupine Funke.
"Imamo od pet do osem let. V tem času moramo vzpostaviti protiraketni obrambni sistem. Ni druge možnosti," je dodal.
Ruski predsednik Putin po mnenju Breuerja ne skriva svojih namenov v povezavi z Zahodom. To sicer ne pomeni, da bo do takega napada v omenjenem času dejansko prišlo, je pojasnil, a hkrati opozoril, da je treba biti pripravljen na najslabši možni scenarij.
Tak napad bi se lahko odvil v okviru celotnega spektra, od kibernetskih napadov do brezpilotnih letalnikov in raket.
Breuer se je dotaknil tudi vojne v Ukrajini, pri čemer je zavrnil nekatere izjave v Nemčiji o zamrznitvi vojne v državi, ki se sooča z rusko agresijo.
"Zamrznitev vojne predpostavlja sprejemanje tega na obeh straneh. Skorajda ni zamrznjenega konflikta na svetu, ki se ne bi znova razplamtel," je dejal. Zaradi trenutnih vojaških razmer v Ukrajini se zamrznitev vojne ne zdi ne mogoča ne zaželena, je še pojasnil generalni inšpektor nemške vojske.
Nemški kancler Olaf Scholz je takoj po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 napovedal znatno povečanje nemškega obrambnega proračuna, pri čemer je naznanil oblikovanje posebnega sto milijard evrov vrednega sklada za posodobitev vojske. Pri tem je napovedal tudi, da bo Nemčija za obrambo vsako leto namenila več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
11.50 V Rusiji prijeli sedem domnevnih pripadnikov proukrajinske milice
Ruska varnostna služba (FSB) je danes v Moskvi prijela sedem domnevnih pripadnikov ene od proukrajinskih oboroženih skupin, ki naj bi v zadnjem času vdirale na ozemlje ruskih obmejnih regij. Aretacije sledijo nedavnemu pozivu ruskega predsednika Vladimirja Putina k pregonu borcev, ki jih je označil za izdajalce.
Sedmerica prijetih prebivalcev Moskve je bila po navedbah FSB v stiku s Korpusom ruskih prostovoljcev, ki ima v Rusiji status teroristične organizacije, ruske oblasti pa verjamejo, da deluje kot del ukrajinske vojske.
Med drugim naj bi se prijeti pogovarjali o tem, kako izvesti nasilna dejanja proti predstavnikom ruskih varnostnih sil. Ruske agencije so objavile tudi posnetek aretacije enega od njih in fotografijo, ki naj bi prikazovala zaseženo orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski prostovoljni korpus je ena od treh skupin, ki jih po njihovih lastnih navedbah sestavljajo ruski državljani, ki nasprotujejo ruski agresiji nad Ukrajino. Stale naj bi za nizom vpadov na rusko ozemlje iz Ukrajine v zadnjem času.
Po tem, ko so minuli teden vdrle v regiji Belgorod in Kursk, je Putin odredil FSB, naj proti njihovim pripadnikom ukrepa brez omejitev. Ruska vojska je sicer zatrdila, da je vse njihove napade odbila.
Operacije proukrajinskih skupin krepijo pritisk na območja ob meji z Ukrajino, ki so v odziv na silovite ruske napade tudi tarča obstreljevanja ukrajinske vojske.
Na novinarski konferenci v Kijevu so predstavniki trojice skupin – poleg Ruskega prostovoljnega korpusa še Sibirskega bataljona in Legije Svobodna Rusija – v četrtek zagotovili, da bodo nadaljevali svoj boj in ga celo razširili na druga mesta. Zatrdili so, da uživajo podporo ukrajinskih oblasti.
Vodja korpusa Denis Nikitin, ki velja za nacionalista s povezavami na skrajni desnici, je zatrdil, da so odprli drugo fronto, in kot cilj med drugim navedel dvig prapora svoje skupine nad Kremljem in vzpostavitev nacionalistične vlade.
Legija ruske svobode, ki ima po pisanju AFP zmernejši program, medtem upa na pridobitev podpore privržencev Alekseja Navalnega, najvidnejšega nasprotnika Kremlja, ki je februarja umrl v zaporu.
11.38 Bruselj predlaga zvišanje carin na uvoz žita iz Rusije in Belorusije
Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz žit, oljnih semen in žitnih proizvodov iz Rusije in Belorusije. S tem želijo preprečiti destabilizacijo trga EU, izvoz žita, ki ga je Rusija nezakonito pridobila na ozemlju Ukrajine, pa tudi omejitev ruskih prihodkov od izvoza žita za financiranje agresije na Ukrajino.
Bruselj med drugim predlaga zvišanje carin za žita – na primer pšenico, rž, ječmen, oves in koruzo –, oljna semena in plodove, pa tudi za določene žitne izdelke. Poleg tega pa še za rastlinske materiale za pletarstvo, masti in olja živalskega in rastlinskega izvora ter pripravljeno krmo za živali.
Odvisno od proizvoda predlagajo zvišanje na 95 evrov na tono ali zvišanje dajatve ad valorem na 50 odstotkov od vrednosti blaga. S tem bi bile po navedbah Komisije carine dovolj visoke, da bi odvračale uvoz v EU. Poleg tega Rusija in Belorusija ne bi imeli dostopa do evropskih kvot v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki prinašajo ugodnejšo carinsko obravnavo določenih proizvodov.
S temi ukrepi bi po navedbah Evropske komisije preprečili destabilizacijo trga EU, ki bi jo lahko povzročilo nadaljnje obsežnejše preusmerjanje ruskih proizvodov nanj. Obenem bi Rusiji otežili izvažanje nezakonito pridobljenega žita, pridelanega na ukrajinskem ozemlju. Predlagane carine bi zagotovile, da te nezakonite aktivnosti ne bi bile več dobičkonosne.
Moskvi pa želijo preprečiti še, da bi služila na račun izvoza žita v EU in s tem financirala svojo vojaško agresijo na Ukrajino. Lani je namreč izvozila za 1,3 milijarde evrov žita.
"Uvedbo carin predlagamo, da bi omejili vse večje tveganje za naše trge in kmete. Zmanjšale bodo rusko izkoriščanje EU v korist njenega vojaškega stroja. Obenem ostajamo zavezani zagotavljanju prehranske varnosti po svetu, predvsem v razvitih državah," je ob predstavitvi predloga povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Izvoza v tretje države naj namreč carine ne bi prizadele, navajajo na komisiji.
Predlog bo zdaj obravnaval Svet EU, v katerem so države članice. Ko ga bo ta sprejel, bodo začele višje carine veljati takoj.
10.50 FT: ZDA pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na ruski energetski sektor
ZDA so pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo, saj da bi ti lahko navzgor potisnili cene nafte in ogrozili naftovode na ozemlju Rusije, ki jih koristijo ameriška podjetja, danes poroča britanski časnik Financial Times. Visoke cene nafte še posebej skrbijo Belo hišo pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami.
Ukrajina je v zadnjem obdobju znatno povečala število napadov na ruskem ozemlju. Poleg obmejnih regij so vse pogostejša tarča ukrajinskih dronov naftne rafinerije, nekatere tudi do tisoč kilometrov oddaljene od meje z Rusijo.
Kot piše FT, je Washington ukrajinske obveščevalno-varnostne službe, vključno z obveščevalnim direktoratom vojske, že večkrat opozoril na nevarnost stopnjevanja tovrstnih napadov z brezpilotnimi letalniki.
Bela hiša naj bi bila posebej nezadovoljna z ukrajinskimi napadi na rusko naftno infrastrukturo, ker da bi to lahko privedlo do zvišanja cen nafte pred novembrskimi volitvami, ko se bo ameriški predsednik Joe Biden potegoval za nov mandat.
Kljub zahodnim sankcijam Rusija namreč ostaja ena ključnih izvoznic energentov na globalnem trgu, cene nafte pa so že od začetka leta poskočile za 15 odstotkov.
Prav tako se v Washingtonu pojavljajo skrbi, da bi ukrajinski napadi lahko privedli do povračilnih ukrepov Moskve, ki bi ogrozili energetsko infrastrukturo, na katero se v Rusiji zanašajo ameriška podjetja. V to kategorijo spada naftovod CPC, ki ga za transport kazahstanske nafte med drugim koristita naftna giganta ExxonMobil in Chevron.
Ukrajina je letos izvedla napade na devet večjih ruskih rafinerij, poleg tega pa so zadeli tudi več skladišč in terminalov. Helima Croft, nekdanja analitičarka ameriške obveščevalne službe CIA, zdaj pa uslužbenka investicijske banke RBC Capital Markets, je nedavno povedala, da je znotraj dosega ukrajinskih dronov večina naftne infrastrukture v zahodni Rusiji, kar predstavlja grožnjo okoli 60 odstotkov izvoza ruske nafte, še navaja FT.
Kot ugibajo nekateri uradniki, želi Ukrajina s temi napadi Rusiji povzročiti gospodarsko škodo, doseči simbolično zmago za Ukrajino, a tudi pritisniti na ameriški kongres, naj ji vendarle odobri paket vojaške pomoči v vrednosti 60 milijard dolarjev.
8.47 Rusija z obsežnim napadom nad ukrajinsko energetsko infrastrukturo
Ruske sile so Ukrajino ponoči napadle z okoli 90 raketami in 60 droni, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V enem od teh napadov so bili uničeni daljnovodi, ki napajajo jedrsko elektrarno v Zaporožju, prav tako so napadalci zadeli jez največje hidroelektrarne na reki Dneper. Dva človeka sta umrla, več je bilo ranjenih.
"Sovražnik trenutno izvaja največji napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v zadnjem času," je na Facebooku opozoril minister za energetiko German Galuščenko. Kot navaja francoska tiskovna agencija, je ruski napad uničil eno od dveh povezav zaporoške jedrske elektrarne, ki sicer ne deluje.
This night, Russia launched over 60 "Shahed" drones and nearly 90 missiles of various types at Ukraine. The world sees the Russian terrorists' targets as clearly as possible: power plants and energy supply lines, a hydroelectric dam, ordinary residential buildings, and even a… pic.twitter.com/5dX2fAMMiE
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 22, 2024
Da so razmere izjemno resne in da grozi nevarnost izrednih razmer, je opozoril ukrajinski upravljavec omrežja jedrskih elektrarn Energoatom.
Nacionalni distributer električne energije Ukrenergo je medtem javil, da se v sedmih regijah zaradi napadov, ki so poškodovali več deset energetskih objektov, soočajo z izpadi električne energije. Najhuje je v regijah Harkov, Odesa, Kirovograd in Dnipropetrovsk.
Med ruskim napadom na jez na Dnepru v zaporoški regiji je izstrelek zadel trolejbus, pri čemer so umrli potniki, je zapisal svetovalec župana zasedenega Mariupola Petro Andrjuščenko.
Po besedah Zelenskega "svet vidi tarče ruskih teroristov, kar se da jasno: elektrarne in napeljave za oskrbo z energijo, jez hidroelektrarne, običajne stanovanjske stavbe, celo trolejbus".
Napadi so prizadeli številne dele države. O veliki gmotni škodi in žrtvah med drugim poročajo iz regij Zaporožje na jugovzhodu in Hmelnicki na zahodu države. V slednji sta bila po podatkih notranjega ministrstva ubita najmanj dva človeka, še osem je ranjenih. Šest ljudi je utrpelo poškodbe v Zaporožju, tri ljudi na prizoriščih napadov pogrešajo.
