Torek, 27. 11. 2018, 7.28
5 let, 12 mesecev
Rusi trdijo, da je Ukrajina namerno provocirala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
5
ZDA obsojajo agresivno dejanje Rusije in jo pozivajo, naj vrne Ukrajini ladje in mornarje, ki jih je v nedeljo zajela v Črnem morju, je sporočil ameriški državni sekretar Mike Pompeo. O napetih razmerah med Rusijo in Ukrajino je včeraj razpravljal tudi Varnostni svet ZN.
Rusija je v nedeljo nevarno zaostrila položaj v Kerški ožini, ocenjujejo v ZDA in izražajo globoko zaskrbljenost nad incidentom, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava.
ZDA ob tem Rusijo poziva, naj vrne ladje in mornarje, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v mednarodno priznanih mejah tudi glede teritorialnih voda. Obe strani pa pozivajo k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih zavez in obveznosti.
Mike Pompeo je v zvezi s tem po telefonu govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.
Rusija si po svoje razlaga delitev suverenosti
Rusija si je polotok Krim priključila leta 2014 in prek Kerške ožine letos zgradila 19 kilometrov dolg most, ki povezuje Krim z Rusijo. Ukrajinske ladje so poskušale v nedeljo pluti skozi v Azorsko morje, vendar je ladja ruske obalne straže najprej trčila v prvo ladjo, nato odprla ogenj nanjo in blokirala pot drugima dvema. Prispele so še druge ruske vojaške ladje in zaplenile tri ukrajinske.
Rusija in Ukrajina imata pogodbo iz leta 2003, po kateri si delita suverenost nad Azorskim morjem in Kerško ožino, vendar si Rusija to po svoje razlaga, saj trdi, da bi morale ukrajinske ladje pred poskusom plovbe skozi ožino zaprositi za dovoljenje. Rusija trdi, da je šlo za namerno provokacijo ukrajinskega predsednika Porošenka, ki ga marca čakajo predsedniške volitve, na katerih se mu zaradi nizke priljubljenosti obeta poraz.
Med zajetimi je tudi nekaj ukrajinskih častnikov, ki so mornarici pomagali "obveščevalno", eden med njimi je huje ranjen, je danes potrdila ukrajinska obveščevalno-varnostna služba. Poškodbe je utrpel zaradi rakete, ki jo je izstrelilo rusko vojaško letalo.
Rusi trdijo, da je Ukrajina namerno provocirala
Na to temo sta včeraj potekali kar dve ločeni zasedanji Varnostnega sveta ZN. Prvo je sklicala Rusija, ki pa se je končala hitro, saj je hotela Moskva razpravo nasloviti kot obravnavo ukrajinskega kršenja meje na morju. Varnostni svet je to potem zavrnil s sedmimi glasovi proti (ZDA, Francija, Velika Britanija, Poljska, Nizozemska, Kuvajt in Švedska), štirimi glasovi za (Rusija, Kitajska, Kazahstan in Bolivija) ter štirimi vzdržanimi (Slonokoščena obala, Etiopija, Ekvatorialna Gvineja in Peru).
Rusijo je potem na naslednjem zasedanju zastopal le namestnik veleposlanika Dimitrij Poljanski, ki je razložil, da je šlo za namerno provokacijo Ukrajine. Njen veleposlanik Volodimir Jelčenko je povedal, da je bilo vse, kar je povedal Rus, čista laž, o čemer se lahko prepričajo vsi, ki so si ogledali posnetke napada ruske ladje na ukrajinsko.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je obe državi pozvala, naj se vzdržita povečevanja napetosti v besedah in dejanjih, ker lahko pride do nevarnega poslabšanja položaja z nepredvidljivimi posledicami.
O incidentu se je ruski predsednik Vladimir Putin pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel in izrazil upanje, da bo Berlin lahko vplival na Kijev.
Putin "resno zaskrbljen" zaradi vojnega stanja
Ukrajinski parlament je medtem v Kijevu potrdil predlog predsednika Porošenka o uvedbi vojnega stanja v desetih od 27 pokrajin države. Gre za pokrajine, ki ležijo blizu Rusije ali ruskih zaveznic Belorusije ter separatističnega Pridnestrja v Moldaviji. Porošenko je pojasnil, da ne gre za razglasitve vojne, ampak le začasno 30-dnevno uvedbo izrednega stanja za krepitev obrambe pred rusko agresijo.
Zaradi te odločitve Ukrajine je ruski predsednik Vladimir Putin izrazil "resno zaskrbljenost". O incidentu se je po telefonu na nemško pobudo pogovarjal s kanclerko Angelo Merkel. Putin je v pogovoru izrazil upanje, da bo Berlin lahko vplival na ukrajinske oblasti in jih odvrnil od sprejemanja nadaljnjih nepremišljenih odločitev.
Hkrati je obsodil provokacijo ukrajinske strani, ki po njegovem predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava s strani ukrajinskih vojaških ladij.
Sodišče na Krimu odredilo dvomesečni pripor za ukrajinske mornarje
Sodišče na Krimu je danes odredilo dvomesečni pripor za 12 od 24 ukrajinskih mornarjev, ki jih je ruska obmejna straža zajela med nedeljskim incidentom z ukrajinskimi vojaškimi plovili v Črnem morju. Dvomesečni pripor so odredili tudi za tri ukrajinske mornarje, ki so bili v incidentu ranjeni in se zdravijo v bolnišnici.
Očitajo jim nezakonit vstop na rusko ozemlje ob grožnjah z nasiljem, za kar jim po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax grozi do šest let zapora. Preostale mornarje naj bi pred sodišče privedli v sredo.
Guterres poziva Rusijo in Ukrajino k maksimalni zadržanosti
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozval Rusijo in Ukrajino k maksimalni zadržanosti po incidentu v Črnem morju, zaradi katerega so se močno zaostrili odnosi med tema dvema državama.
Guterres je dejal, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zajezitev tega incidenta in zmanjšanje napetosti z miroljubnimi sredstvi skladno z Ustanovno listino ZN.
Prvi mož svetovne organizacije je poudaril potrebo po polnem spoštovanju pravic in dolžnosti vseh vpletenih strani po mednarodnem pravu in dejal, da mora biti polno spoštovana tudi suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.
5