Petek, 28. 6. 2024, 12.06
5 mesecev
Putin napovedal proizvodnjo močnih raket
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da mora Rusija začeti proizvodnjo raket kratkega in srednjega dosega, ki jo je leta omejevala pogodba o jedrskih raketah srednjega dosega (INF). Washington je leta 2019 opustil pogodbo, Putin pa zdaj trdi, da ZDA tovrstne rakete nameščajo na Danskem in Filipinih.
Putin je v današnjem televizijskem nagovoru članom varnostnega sveta omenjal rakete z dosegom od 500 do 5.500 kilometrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Washington je od pogodbe o raketah srednjega dosega (INF) z Rusijo odstopil leta 2019, ker je ocenil, da Rusija ni izpolnjevala zahtev. Kremelj se je tedaj zavezal, da bo upošteval moratorij na proizvodnjo raket, če ZDA ne bodo namestile raket na lokacijah, s katerih bi lahko dosegle Rusijo.
Putin: Na vajah na Danskem že uporabljajo tovrstne rakete
Putin je danes zatrdil, da so ZDA na vajah na Danskem že začele uporabljati tovrstne rakete. "Pred kratkim je bilo objavljeno, da so na Filipinih. Ni znano, ali so rakete od tam odpeljali ali ne," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij in dodal, da se Rusija na to mora odzvati.
V zadnjih letih sta ZDA in Rusija prekinili oziroma nista podaljšali veljavnosti več sporazumov iz obdobja hladne vojne, s katerimi sta jedrski velesili omejevali oboroževanje in zaostrovanje napetosti.
Lani je Rusija preklicala ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in prekinila sodelovanja z ZDA pri pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start.
Ukrajina: Rusi so s srhljivim orožjem zažgali celo mesto
Rusi so za uničenje mesta Časiv Jar, ki je dvajset kilometrov oddaljeno od Bahmuta, uporabili zloglasni TOS-1, večcevni raketomet z raketami, opremljenimi z aerosolnimi bojnimi glavami, trdijo Ukrajinci.
Časiv Jar leži na hribu približno dvajset kilometrov zahodno od Bahmuta, mesta, ki so ga ruske sile zavzele pred enim letom, obe strani pa ga vidita kot potencialno izhodišče za rusko napredovanje proti ključnim mestom vzhodne regije Doneck, zlasti proti Kramatorsku in Slovjansku.
Chasiv Yar.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) June 26, 2024
This used to be a thriving, quiet town in Ukraine's Donetsk Oblast.
Now, the plague of the fascist Russia is coming. pic.twitter.com/UQfGrgBLh8
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Nazar Vološin je za tiskovno agencijo Ukrinform povedal, da so ukrajinski branilci potisnili ruske sile iz okrožja Časiv Jar. "Sovražne vojske ni več," je dejal, a hkrati dodal, da ker ruske sile omenjenega mesta niso mogle zasesti, so se ga odločile uničiti, in sicer, kot trdijo Ukrajinci, z zloglasnimi TOS-1, večcevnimi raketometi z raketami, opremljenimi z aerosolnimi konicami. "To je strašno orožje, ki zadene s termobaričnimi raketami," je dejal Vološin.
In da se ruske sile res trudijo uničiti Časiv Jar z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kaže posnetek z mesta dogajanja. Fotografije, posnete z dronom, prikazujejo uničenje celotnega mesta. "Skupaj s stavbami ni bilo prizaneseno niti cerkvi," je dejal Vološin.
Our defenders show how russia "liberates" Ukraine by leveling and burning our cities to dust. Chasiv Yar.
— Kate from Kharkiv (@BohuslavskaKate) June 27, 2024
Trigger warning: It's hard to watch. pic.twitter.com/mpN4LFDPwD
Pred vojno je v tem mestecu živelo 12 tisoč ljudi in težko si je predstavljati, da si bo Časiv Jar lahko kdaj opomogel od takšnega uničenja, je še dodal.
V ruskem obstreljevanju Ukrajine pet mrtvih
V ruskem obstreljevanju ukrajinske regije Doneck so bile danes ubite štiri osebe, tri pa so bile ranjene, je sporočilo regionalno tožilstvo. Še en človek je bil ubit v obstreljevanju Harkova, dva pa sta bila ranjena v napadih na Herson. O napadih poročajo tudi iz Rusije, kjer je ukrajinski dron zadel skladišče nafte v regiji Tambov.
"V kraju Nju Jork v Donecku je ruski izstrelek uničil vhod petnadstropne stavbe, pri čemer so bili ubiti štirje civilisti, stari od 43 do 76 let. Ranjeni sta bili 39-letna ženska in njena osemletna hčerka," je pojasnilo regionalno tožilstvo. Drugi ruski izstrelek pa je ranil 45-letnega moškega.
V ruskem obstreljevanju regije Harkov je bila ubita 56-letna ženska, v Hersonu pa sta bili v obstreljevanju ranjeni dve osebi, so sporočile lokalne oblasti.
O napadih medtem poročajo tudi iz Rusije, kjer je zračna obramba po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi ponoči prestregla 25 ukrajinskih dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Eden od ukrajinskih dronov je sicer ob 3.35 po srednjeevropskem času zadel skladišče nafte v ruski regiji Tambov. "Izbruhnil je manjši požar, ki smo ga že omejili," je dejal guverner regije Maksim Jegorov in dodal, da napad ni terjal žrtev.
Rusko obrambno ministrstvo prav tako poroča o napredovanju na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi ruska vojska zavzela vas Rozdolivka, ki leži približno 20 kilometrov severno od Bahmuta.
Rusija zaradi ameriških dronov nad Črnim morjem svari pred konfrontacijo z Natom
Ozračje nad Črnim morjem v zadnjem času preletava vse več ameriških brezpilotnih letalnikov, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo in Washington obtožilo, da s temi Kijevu pomaga pri izvajanju napadov na ruske cilje. Ob tem je opozorilo, da bi dejanja ZDA lahko vodila do neposrednega spopada med Moskvo in zvezo Nato.
"To kaže na vse večjo vpletenost ZDA in držav Nata v konflikt v Ukrajini na strani Kijeva. Takšni leti povečujejo verjetnost incidentov v zračnem prostoru z ruskimi letali, kar tudi povečuje tveganje neposrednega spopada med zavezništvom in Rusijo," je sporočilo ministrstvo v Moskvi.
Ruski obrambni minister Andrej Belousov je medtem vojski naročil, naj pripravi predloge za operativni odziv na tovrstne provokacije, poroča francoska tiskovna agencija APF.
Ameriški droni sicer pogosto preletavajo Črno morje, pri čemer Washington poudarja, da je to v skladu z mednarodnim pravom. Nad morjem se je zgodil tudi incident, ko so ruske sile marca lani prestregle ameriški brezpilotnik MQ-9 Reaper.
Odločitev voditeljev držav članic EU, da Ursulo von der Leyen predlagajo za prihodnjo predsednico Evropske komisije, estonsko premierko Kajo Kallas pa za vodjo evropske diplomacije, je slaba za odnose med Moskvo in Brusljem, so danes sporočili v Kremlju.
"Menimo, da evropska diplomacija ne bo na noben način prispevala k normalizaciji odnosov. Obeti za odnose med Moskvo in Brusljem so slabi," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Po njegovih besedah namreč von der Leynova ni zagovornica normalizacije odnosov med EU in Rusijo, Kallasova pa je znana po svojih "povsem neizprosnih, včasih celo nasilnih rusofobnih izjavah", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Estonsko premierko je Kremelj februarja obtožil sovražnih dejanj ter jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. Za to potezo so se odločili spričo odstranjevanja spomenikov iz sovjetskega obdobja v teh državah, ki so že dlje motili prebivalce baltskih držav, saj jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije.
Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležnih kritik med prebivalci trojice baltskih držav, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije, so prizadevanja za njihovo odstranitev dobila nov zagon z rusko invazijo na Ukrajino.
Voditelji članic unije so v četrtek izbirali novo vodstvo povezave. Poleg von der Leynove in Kallasove so nekdanjega portugalskega premierja Antonia Costo izbrali za novega predsednika Evropskega sveta.