Sreda, 18. 12. 2024, 6.35
14 minut
Vojna v Ukrajini
Rusi pridržali 29-letnika, ki je ubil generalpodpolkovnika Kirilova
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Generalpodpolkovnik Igor Kirilov, vodja sil za jedrsko, biološko in kemično obrambo (NBC) je bil ubit v torek zgodaj zjutraj pred svojim stanovanjem.
Ruska varnostna služba je sporočila, da so pridržali 29-letnega moškega iz Uzbekistana, ki je osumljen umora generalpodpolkovnika Igorja Kirilova. V zaslišanju je pojasnil, da so ga rekrutirale ukrajinske posebne službe. Povedal je tudi, da je po navodilih Ukrajine prispel v Moskvo, najel avto ter nadziral Kirilovo rezidenco. Eksplozivno napravo je namestil na skuter in ga parkiral pred stavbo, v kateri je živel Kirilov, poroča BBC.
8.18 V Rusiji prijeli osumljenca za umor vojaškega poveljnika Kirilova
6.00 Rutte pred vrhom EU z Zelenskim o podpori Ukrajini
8.18 V Rusiji prijeli osumljenca za umor vojaškega poveljnika Kirilova
Ruske oblasti so prijele osumljenca za torkov umor poveljnika enote za kemično, biološko in radiološko obrambo Igorja Kirilova, so danes sporočili preiskovalci in dodali, da gre za leta 1995 rojenega Uzbekistanca, ki naj bi deloval v imenu Ukrajine.
"Državljan Uzbekistana, rojen leta 1995, je bil aretiran na podlagi suma, da je izvedel napad, ki je zahteval življenje poveljnika enote za radiološko, kemično in biološko obrambo Igorja Kirilova in njegovega pomočnika Ilje Polikarpova," so sporočili preiskovalci.
Dodali so, da je moški priznal, da so ga za umor "rekrutirale ukrajinske specialne sile". Za dejanje naj bi prejel 100.000 ameriških dolarjev in možnost življenja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski časnik Kommersant je pred tem poročal, da sta bila v povezavi z umorom aretirana dva osumljenca.
Kirilov je bil v torek ubit v eksploziji, ki je odjeknila pred enim od poslopij na jugovzhodu Moskve. Umrl je skupaj s svojim namestnikom, ko je ob njunem odhodu iz stavbe eksplodirala naprava, podtaknjena v električnem skiroju. Oblasti v Moskvi so dogodek označile za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisale Zahodu.
Združeno kraljestvo je 54-letnega Kirilova oktobra zaradi očitkov uporabe kemičnega orožja v Ukrajini uvrstilo na seznam sankcioniranih oseb. Obtožili so ga tudi, da širi dezinformacije Kremlja.
Ukrajinska varnostna služba (SBU) pa je poveljnika v ponedeljek obtožila vojnega zločina zaradi uporabe kemičnega orožja v Ukrajini. SBU trdi, da je bilo kemično orožje v državi uporabljeno več kot 4800-krat, odkar je Rusija februarja 2022 začela invazijo v Ukrajini.
Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je sredi novembra sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Gre za vrsto solzivca, ki je bil kot kemično orožje uporabljen na številnih bojiščih, vendar pa je njegova uporaba v vojni prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju.
6.00 Rutte pred vrhom EU z Zelenskim o podpori Ukrajini
Srečanja se bodo po napovedih tujih tiskovnih agencij med drugim udeležili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, italijanska premierka Giorgia Meloni in poljski premier Donald Tusk.
Ti se bodo v četrtek skupaj z drugimi predsedniki vlad in držav članic EU, med katerimi bo tudi premier Robert Golob, sestali na prvem zasedanju pod vodstvom novega predsednika Evropskega sveta Antonia Coste. V ospredju bo nadaljnja podpora Ukrajini v njenem soočanju z rusko agresijo, udeležil pa se ga bo tudi Zelenski.
Po napovedih Coste bo to priložnost, da pošljejo "močno in nedvoumno sporočilo podpore Ukrajini pri doseganju celovitega, pravičnega in trajnega miru".
Razprave o morebitni napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja z Rusijo pa po navedbah virov pri EU ne bo, saj po mnenju Coste še ni čas zanjo. Na vrhu se bodo osredotočili na tisto, kar je mogoče za podporo Kijevu narediti v tem trenutku, so dodali.
Ideja o morebitnem pošiljanju evropskih mirovnih sil v Ukrajino se je pojavila, medtem ko je v Evropi v zadnjem času vse pogostejša tema razprav prekinitev ognja v Ukrajini. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je namreč obljubil, da si bo prizadeval za hiter dogovor, potem ko bo januarja prevzel položaj.
