Samooklicane države – "nezakonski otroci" mednarodne politike

Pred dnevi so proruski separatisti na vzhodu Ukrajine razglasili t. i. Ljudsko republiko Doneck. Do zdaj njihove samooklicane države, ki je brez institucij in brez jasno določenega ozemlja, ki naj bi ga ta republika obsegala, ni priznala še nobena druga država, niti Rusija.

V Pridnestrju ukrajinski in ruski nacionalisti družno proti Moldavcem Doneški separatisti se zgledujejo po Krimu, ki se je prav tako proti volji Ukrajine in mednarodne skupnosti odcepil od Ukrajine in priključil sosednji Rusiji. Krimske odcepitve in priključitve mednarodna skupnost ne priznava.

Samooklicane države niso nekaj novega na stari celini. Ena izmed njih je Pridnestrje oziroma Pridnjestrska moldavska republika, kot se uradno imenuje. Nastala je leta 1990, v času razpadanja komunistične Sovjetske zveze, na ozemlju Moldavije. V Pridnestrju večinoma živijo Rusi in Ukrajinci.

Med letoma 1990 in 1992 je med pridnjestrskimi Rusi in Ukrajinci ter romunsko govorečimi Moldavci celo izbruhnila vojna. Na strani Pridnestrja so se proti Moldavcem borili tudi kozaki ter prostovoljci iz Ukrajine in Rusije, odločilna pa je bila pomoč redne ruske vojske, ki je bila nastanjena v Pridnestrju.

Kavkaški trojček – Gorski Karabah, Abhazija in Osetija Čeprav polmilijonsko Pridnestrje drži pokonci Rusija, pa ta še ni uradno priznala te samooklicane države. So jo pa priznale tri prav tako samooklicane države, ki so nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze: Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija.

Gorski Karabah je bil v času Sovjetske zveze avtonomno območje Azerbajdžana. Leta 1992 pa je ta dežela, kjer večinoma živijo Armenci, razglasila neodvisnost od Azerbajdžana. Azerbajdžanci so bili proti, zato je izbruhnila vojna, ki je trajala do leta 1994.

Gorskemu Karabahu je pomagala sosednja Armenija, njej pa tesna zaveznica Rusija. 150-tisočglavi Gorski Karabah je tesno povezan z Armenijo – imata isto valuto, armenski dram, v Gorskem Karabahu je nastanjena tudi armenska vojska.

Krvava abhazijska vojna Združeni narodi ne priznavajo Gorskega Karabaha in ga štejejo za del Azerbajdžana, ki se prav tako ni odrekel temu ozemlju. Gorski Karabah so do zdaj priznale le tri samooklicane države: Pridnestrje, Južna Osetija in Abhazija.

Abhazija je samooklicana država na ozemlju Gruzije. Dežela ob Črnem morju je uradno razglasila neodvisnost leta 1992. Med letoma 1992 in 1993 je izbruhnila krvava vojna med Abhazijci in Gruzijci.

Abhazijcem, ki so bili v takrat polmilijonski deželi manjšinski narod v lastni domovini, so pomagali tam živeči Armenci in Rusi ter prostovoljci iz severnega Kavkaza in kozaki. Odločilna pa je bila pomoč redne ruske vojske.

Izgon Gruzijcev Vojna se je končala z zmago Abhazijcev in pokolom v Suhumiju septembra 1993. Suhumi, prestolnico Abhazije, so bombardirala ruska letala, po zavzetju mesta pa so abhazijske sile skupaj z zavezniki pomorile veliko Gruzijcev, več sto tisoč pa jih izgnale. Iz Abhazije so v tem etničnem čiščenju izgnali okoli 250 tisoč ljudi, večinoma Gruzijcev, nekaj pa je bilo tudi Grkov.

Abhazijo so leta 2006 priznali Pridnestrje, Gorski Karabah in Južna Osetija, leta 2008 – po izbruhu rusko-gruzijske vojne – pa tudi Rusija. Abhazijo so nato priznale še Nikaragva, Venezuela in Nauru, mikronezijski otok v Tihem oceanu.

Del Gruzije je tudi Južna Osetija, ki je še pred Abhazijci razglasila neodvisnost od Gruzije, in sicer leta 1990. V letih 1991 in 1992 je izbruhnila vojna med Južno Osetijo in Gruzijo. Rusko-gruzijska vojna leta 2008 Tako kot pozneje v Abhaziji so tudi Osetom pomagali ruski vojaki. Na pomoč svojim rojakom so priskočili tudi prostovoljci iz Severne Osetije, ki je del ruske federacije, in drugi kavkaški prostovoljci.

Avgusta 2008 je Južno Osetijo, kjer živi okoli 55 tisoč prebivalcev, napadla gruzijska vojska in v kratkem času zasedla to deželo. A to je bil račun brez krčmarja, saj se je odkrito vmešala Putinova Rusija. Ruska vojska je kmalu iztrgala Južno Osetijo iz rok gruzijske vojske.

Prav tako kot Abhazijo je leta 2008 Južno Osetijo priznala Rusija, njej pa so sledile zgoraj omenjene tri države: Venezuela, Nikaragva in Nauru. Še prej so Južno Osetijo – v medsebojnem priznanju leta 2006 – priznale tri samooklicane države: Gorski Karabah, Pridnestrje in Abhazija.

Turški Ciper Še starejša samooklicana država na stari celini je Turška republika Severni Ciper. Potem ko so zagovorniki pridružitve otoka Grčiji leta 1974 z oblasti vrgli predsednika Cipra, nadškofa Makariosa III., je sever otoka zasedla turška vojska. Severni del, ki šteje okoli 300 tisoč prebivalcev, je nato leta 1983 razglasil samostojno državo, ki pa je razen Turčije ni priznala nobena druga država.