Ponedeljek, 9. 5. 2016, 16.23
7 let, 2 meseca
Schuman pred 66 leti: Za svetovni mir si je treba prizadevati
Zelo si želim, da politika ne bi izkoriščala Evrope, da Evropa ne bi bila tista, na kogar se pokaže s prstom, če so doma težave, ob praznovanju dneva Evrope pravi nekdanja evropska poslanka in predsednica upravnega odbora evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER Romana Jordan.
"Svetovnega miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo," so bile na današnji dan leta 1950 uvodne besede francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, ko je v Parizu predstavil deklaracijo, s katero je predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo. "Evrope ne bo mogoče oblikovati naenkrat ali po enem načrtu. Zgrajena bo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej ustvarili dejansko solidarnost."
Po koncu druge svetovne vojne so po Evropi odstranjevali njene posledice, državni voditelji pa so iskali način, kako zagotoviti mir med državami. S povezovanjem v proizvodnji premoga in jekla so želeli preprečiti nadaljnje vojne. Evropska skupnost za premog in jeklo, katere ustanovne članice so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, je bila prvi zametek ali predhodnica Evropske unije.
Kje je Evropa danes? Kakšna je in kam gre? Na čem mora temeljiti, da bomo nanjo lahko ponosni?
Tone Kuntner, pesnik: Slovenska identiteta znotraj Evrope
"Evropa je odlična ideja, če se bo uresničevala kot domovina vseh narodov, ki so v njej združeni, in če bo ubranila svojo kulturno identiteto. V tem primeru ima perspektivo, sicer je nima. Pred nami so velike preizkušnje. Združena Evropa je zelo pomembna tudi za Slovenijo, a le pod pogojem, da bo ta Evropa tudi domovina Slovencev. Prvotnega pomena pa je domovina Slovenija sama s svojo kulturo identiteto. Če bo Slovenija v Evropi obstala kot narod s svojo identiteto in kulturo, potem ima Evropa smisel tudi za Slovenijo."
Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH: Lepilo za Evropo so njene vrednote
Razen balkanskih vojn nam je Evropa omogočila eno od najdaljših razdobij miru. V zgodovini smo se učili o tridesetletni vojni, o prvi in drugi svetovni vojni, med katerima je minilo samo 20 let.
Če pomislimo na Sirijo, Irak, Afganistan in druge konflikte, potem vidimo, kako dragocen je mir. Ni pa nobenega zagotovila, da bo tako tudi ostalo. Moramo ga aktivno gojiti.
Vojna v Siriji je pravzaprav stopila v naše dnevne sobe. Sam imam devet sirskih beguncev v svojem stanovanju na Dunaju, pet otrok in njihove starše. To je moj osebni boj proti ekstremizmu. Moram pa poudariti, da za Sirce skrbi katoliška fara v mojem dunajskem okraju in ena Bosanka. Tej pa je fara pomagala pred 20 leti. Vsak ima svojo odgovornost. Vsega sveta ne moremo rešiti, moramo pa dati svoj prispevek.
Evropa bo popolna šele tedaj, ko bo včlanjen ves Balkan. Sam sem za hitro kandidaturo vseh in za pozno članstvo, kadar bodo pač doseženi standardi in izpolnjena vsa pogajalska poglavja.
Če se spomnim, da so skozi našo koroško vas Sveče ob vznožju Karavank hodile trume beguncev in da sem za pogreb svojega starega očeta v Vodicah potreboval vizum, potem vidimo, koliko se je spremenilo na boljše.
Verjamem v Evropo, mora pa v prihodnje reševati svoje težave veliko hitreje in z več posluha za državljane. Velik škandal je recimo to, da znotraj Evrope še vedno plačujemo gostovanje za telefonske pogovore in prenos podatkov. Tega nihče ne razume. Ampak to je samo ena težava med številnimi.
Evropa je dragocena in posebna tudi v tem, da je nastala na nekih vrednotah in popolnoma prostovoljno. To je tudi njena največja moč in precej močno lepilo, ki jo bo držalo skupaj.
Romana Jordan, predsednica upravnega odbora ACER: Domača politika naj ne izkorišča Evrope
Zagotovo je Evropa trenutno v času, ko moramo rešiti velike težave, in v veliko težjem položaju, kot je bila pred desetimi leti, ko smo postali polnopravna članica. To pa predvsem zaradi globalnega položaja, ki je zelo zahteven. Prav ta jasno kaže Evropi, da smo lahko tem težavam kos le skupaj, povezani. Vidimo, da celo skupna Evropa težko resno vpliva na globalno dogajanje, vpliv posameznih držav pa je praktično zanemarljiv. Ena od težav Evrope je ta, da so se na področjih, na katerih bi morala najbolj povezano nastopiti, skupne politike šele začele oblikovati. S tem mislim zlasti evropsko zunanjo politiko, ki je idejno zelo nova stvar in se šele oblikuje.
Po drugi strani se na področjih, ki jih bolj poznam – to so recimo raziskave, še bolj pa energetika, kjer ima Evropa veliko pristojnosti, ogromno dogaja. Evropa z velikimi koraki stopa v več integracije, večjo harmonizacijo. Vsi vpleteni še bolj sodelujejo, zakonodaja je vedno bolj poenotena.
Želim si Evrope, ki bi bila še bolj povezana, verodostojna, in Evropo medsebojnega razumevanja. Zelo si želim, da politika ne bi izkoriščala Evrope, da Evropa ne bi bila tista, na kogar se pokaže s prstom, če so doma težave. Predvsem pa si želim, da posamezne države ne bi krenile v smer hujšega nacionalizma, ki v Evropi narašča in se kaže tudi v sestavi današnjega Evropskega parlamenta. Če pogledate po posameznih področjih in se pogovarjate z ljudmi, stroko, priznavajo, da evropsko povezovanje pomeni veliko dodano vrednost. Upam, da bomo v tem demokratičnem smislu, ko bomo nastopali kot volivci na volitvah, in v smislu vodenja politike tako modri, da nam bo uspelo narediti tisto, kar je dolgoročno dobro za Evropo in njene državljane.
Tone Stanovnik, podjetnik: Made in Europe ima neko težo
Evropa se trudi poenotiti svoj trg. Menim, da znamo Evropejci dobro obvladovati svojo raznovrstnost in da je lahko celo nevarno, če se naš trg preveč poenoti, saj ga bodo Američani, ki so navajeni delati na velikih trgih, hitreje preplavili s svojimi izdelki. Krka mora, na primer, svoje izdelke pripraviti za 30 različnih držav. Američani tega ne znajo, oni mislijo, da je ves svet Amerika. To se mi zdi pomembno. Tisoč različnih zadev je bolje ko ena enovita in zelo centralizirana.
Ko se pogovarjam z mamo, reče, da je Evropska unija kot Jugoslavija v velikem. Imamo Bruselj, ki od daleč gledano nič kaj bolj racionalno ne upravlja skupnih sredstev, kot je včasih to počel Beograd. Vseeno pa se mi zdi pomembno vzpostaviti neko pripadnost Evropi. Ta ima, mogoče zaradi procesov približevanja EU, začuda celo na Balkanu veliko pristašev. Za nas je to zagotovo dobro. Made in Europe ima neko težo, sploh v državah južno in vzhodno od Evrope nas gledajo pozitivno, kot blagovne znamke s težo in vrednostjo. Ko izvažamo svoje izdelke, z veseljem uporabimo to zgodbo Evrope, ali bo vzdržala ali bo izgubila sij, je pa drugo vprašanje.
2