Sreda, 11. 12. 2024, 17.35
1 teden
Slovenija igra pomembno vlogo pri raziskovanju vesolja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,66
Prestižna znanstvena revija Nature je objavila članek o odkritju galaksije Firefly Sparkle (Roj kresničk), ki odpira nova poglavja o nastanku vesolja. K raziskavi so ključno prispevali tudi slovenski znanstveniki, prof. dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF).
Mednarodna ekipa astronomov je z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) zaznala in analizirala eno prvih galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle, ki jo opazujemo približno 600 milijonov let po velikem poku. Raziskovalci so za študij Firefly Sparkle uporabili najnaprednejšo tehnologijo vesoljskega teleskopa James Webb. Gravitacijsko lečenje, ki ga omogoča masivna jata galaksij v ospredju, je povečalo sliko Firefly Sparkle in raziskovalcem omogočilo opazovanje podrobnosti z izjemno ločljivostjo.
"Da smo lahko iz povečane in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo, je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče – jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo na sebi zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna 'temna' snov, ki s svojo gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij," je povedal Gregor Rihtaršič.
Gregor Rihtaršič
"Modeli nastajanja galaksij podajajo različne napovedi o tem, kako zgodaj se galaksije sestavljajo, kar je težko preveriti. Ta sistem ponuja izjemno priložnost za dejansko preverjanje nekaterih napovedi in ugotavljanje, kateri modeli se bolj približajo resničnemu vesolju. Pomembno je, da obstaja stalni dialog med opazovanji in teorijo," pa je o raziskavi dejal Nicholas Martis.
To prelomno odkritje ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar predstavlja pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja, so ob tem sporočili z univerze.
Galaksija Firefly Sparkle, ki so jo raziskovalci podrobno preučili s pomočjo naravnega pojava gravitacijskega lečenja, razkriva deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. To pomeni, da so zvezde v galaksiji nastajale v različnih časovnih obdobjih, kar potrjuje teorije o postopnem razvoju galaksij. Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v to, kako so se oblikovale prve strukture v vesolju.
Teleskop James Webb je trenutno najnaprednejši vesoljski observatorij, zasnovan za raziskovanje zgodnjega vesolja, nastanka galaksij, zvezd in planetov ter iskanje znakov življenja zunaj našega osončja. S svojim prispevkom k znanosti odpira vrata v nove dimenzije našega razumevanja vesolja, so zapisali pri UL FMF.
James Webb vesoljski teleskop
"Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale," je poudarila Maruša Bradač, soavtorica raziskave in ena vodilnih raziskovalk na področju zgodnje astrofizike, dobitnica ERC projekta FIRSTLIGHT.
"Naša ekipa zdaj analizira vse zgodnje galaksije in vsi rezultati kažejo v isto smer: izvedeti moramo še veliko več o tem, kako so te zgodnje galaksije nastale," je sklenila Bradač.
