Slovenska veleposlanica za Večernji list tudi o kulenu in kranjski kobasi

Ne razume hrvaškega nezaupanja v arbitražno sodišče Knezova je dejala, da Slovenija popolnoma zaupa arbitražnemu sodišču, ki rešuje slovensko-hrvaški spor o meji. Verjame, da bo sodišče, v katerem sedi pet najuglednejših mednarodnih pravnikov, opravilo svojo nalogo, čeprav je Hrvaška iz arbitraže izstopila.

Pojasnila je, da tehnične ovire, ki jih je Slovenija postavila ob meji s Hrvaško, ne prejudicirajo meddržavne meje in so začasne. Poudarila je, da se je izboljšalo sodelovanje Zagreba in Ljubljane glede beguncev.

"Veliko bo odvisno od sposobnosti EU in naše skupne sposobnosti upravljanja z migracijami, da se ne bo zmanjšala varnost naših državljanov," je dejala Knezova, ki so jo v zagrebškem časniku predstavili kot prvo slovensko predstavnico, ki je sprejela pogovor za hrvaške medije po lanskem izbruhu arbitražne afere. Izpostavili so tudi, da je njen oče iz Hrvaške.

Spregovorila tudi o Ljubljanski banki, teranu, kulenu in kranjski klobasi Knezova je sicer v intervjuju tudi ponovila stališče Ljubljane, da je treba rešitev spora o nekdanji Ljubljanski banki poiskati v okviru nasledstva, in opozorila, da to določa tudi memorandum iz Mokric iz leta 2013.

Na vprašanje, zakaj je teran slovensko vino, je odgovorila, da se v skladu z zakonodajo EU predvsem ščiti zemljepisna oznaka kraja proizvodnje in ne vrsta vina. Spomnila je, da je Hrvaška zamudila z ugovorom na teran.

V luči najnovejšega zapleta med državama glede registracije porekla slavonskega kulena je potrdila, da gre za zaščito slovenskih proizvajalcev tega suhomesnatega izdelka.

Kot primere dobrega sodelovanja med državama, o katerih se po njenem mnenju malo govori, je izpostavila področji gospodarstva in kulture. " Uspehe imamo tudi na zunanjepolitičnem področju. V mislih imam predvsem proces Brdo-Brioni, ki je pomemben dejavnik stabilnosti v regiji," je še dejala.