Svet ECB osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. marca.

Proces zniževanja inflacije v skladu s pričakovanji 

Tudi tokrat je svet v izjavi po seji zapisal, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.

Inflacija se tako po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, analitiki ECB pa so danes objavili tudi najnovejše napovedi. Napovedi glede letošnje inflacije so glede na zadnje decembrske ocene rahlo zvišali.

Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija letos v povprečju znašala 2,3 odstotka, medtem ko je bilo pričakovanje decembra, da bo pri 2,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi bila inflacija pri 1,9 odstotka in v 2027 pri 2,0 odstotka. Inflacija brez energentov in hrane, torej t. i. osnovna inflacija, bo medtem po projekcijah letos v povprečju znašala 2,2 odstotka, v 2026 naj bi bila pri 2,0 odstotka in v letu 2027 pri 1,9 odstotka.

Nov pa je zapis, da "denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna", saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Do zdaj je namreč svet ECB navajal, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna.

To bi lahko bil znak, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta dejala, da svet ostaja pri usmeritvi, da odločitve denarne politike sprejema na vsaki seji posebej glede na tekoče podatke. "Če bodo ti kazali, da ni čas za novo znižanje, tega ne bomo storili in si bomo vzeli premor," je povedala.

Negotovost zaradi Trumpa 

To bi lahko bil znak, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo.

Gospodarstvo se sicer po navedbah sveta ECB sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so v ECB vnovič poslabšali napovedi za rast BDP. Po novem naj bi ta letos dosegla 0,9 odstotka, potem ko so decembra lani pričakovali še 1,1-odstotno krepitev BDP v 2025. Tudi za 2026 so napoved poslabšali za 0,2 odstotne točke na 1,2 odstotka, za 2027 pa ostajajo pri 1,3-odstotni napovedi.

Popravki navzdol za 2025 in 2026 so po navedbah sveta odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar "deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik". Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so medtem vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov obrestnih mer.

Lagarde: Krepitev javnih investicij za obrambo in infrastrukturo bi lahko pozitivno vplivala na rast 

Lagarde je ocenila, da se je v prvih dveh mesecih letos nadaljeval velik del lanskih vzorcev šibke rasti gospodarske dejavnosti. Negotovost se je ob tem po ugotovitvah ECB še povečala in bo v naslednjih mesecih, tako Lagarde, bolj od pričakovanj bremenila naložbeno dejavnost podjetij in zunanjo trgovino. Po drugi strani naj bi zasebna potrošnja rast spodbujala, sčasoma naj bi okreval tudi izvoz.

A pogoj za to je, da se trgovinska trenja ne zaostrijo dodatno, je povedala Francozinja na čelu ECB. Eskalacija teh trenj bi rast v evrskem območju znižala, je bila jasna. Tveganja predstavljajo še geopolitične napetosti, tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu.

Istočasno v svetu ECB po besedah Lagarde ugotavljajo, da bi napovedana krepitev javnih investicij za obrambo in infrastrukturo lahko po drugi strani pozitivno vplivala na rast, skupaj z učinki manj omejevalne denarne politike in višjih razpoložljivih dohodkov na podlagi rasti plač v zadnjih letih.

Obenem pa trgovinska trenja povečujejo tudi negotovost glede inflacije, saj bi lahko rast stroškov uvoza ob padanju vrednosti evra inflacijo zvišala. Po drugi strani pa bi lahko zmanjšano povpraševanje po blagu iz evrskih držav, tako kot morebitna povečana ponudba blaga na trgu EU iz tretjih držav, ki bi jim ZDA otežile dostop do svojega trga, cene znižala.

"Trenutni kontekst je bolj kot kdaj koli zavit v negotovost. Tveganja in negotovost so povsod," je strnila Lagarde.

Novice Svet ECB s četrtim zaporednim znižanjem obrestne mere