Nedelja, 23. 2. 2025, 12.27
4 ure, 8 minut
Tanja Fajon: Ruska agresija na Ukrajino se mora končati

"Ruska agresija se mora po treh letih grobih kršitev mednarodnega prava končati, doseči moramo premirje in zadostna varnostna zagotovila za Ukrajino," je v današnjem sporočilu za javnost zapisala ministrica Fajon.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ob tretji obletnici od začetka ruske ofenzive na Ukrajino poudarja, da se mora ruska agresija končati. "Slovenija si prizadeva za trajen in pravičen mir v Ukrajini, za pogajalsko mizo pa morajo sodelovati tako Ukrajina kot države članice Evropske unije," je sporočila.
V ponedeljek, 24. februarja, bodo minila tri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki jo je z invazijo sosednje države sprožil ruski predsednik Vladimir Putin. Kremelj je od začetka invazije, ki jo imenujejo posebna vojaška operacija, navedel številne uradne razloge za invazijo Ukrajine, ki so segali od zaščite ruske manjšine v Ukrajini in "denacifikacije" ukrajinskega političnega vodstva do domnevne ogroženosti Rusije zaradi morebitnega pridruževanja Ukrajine zvezi Nato in celo že zdavnaj pozabljene teorije o razvoju biološkega orožja v ameriško-ukrajinskih biotehnoloških laboratorijih.
"Doseči moramo premirje in varnostna zagotovila za Ukrajino"
"Ruska agresija se mora po treh letih grobih kršitev mednarodnega prava končati, doseči moramo premirje in zadostna varnostna zagotovila za Ukrajino," je v današnjem sporočilu za javnost zapisala ministrica Fajon.
Ob tem poudarja, da bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini in nudila vso potrebno pomoč ukrajinskemu narodu.
"Slovenija bo podpirala mirovne predloge, ki bodo oblikovani na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov ob upoštevanju suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Po treh letih neznosnega trpljenja in nepopisnega uničenja je napočil čas, da orožje utihne in da Ukrajina zaživi v miru in varnosti. Obžalujem tragično izgubo številnih življenj," je navedla.
Mnogo krajev v Ukrajini, skozi katere je potekala frontna črta, je zaradi vojskovanja tako rekoč povsem uničenih in v veliki meri tudi tako rekoč zapuščenih. Na fotografiji mesto Avdijka, ena ključnih točk na ukrajinsko-ruski fronti.
Ogromno civilnih žrtev, med njimi tudi otroci
Na zunanjem ministrstvu ob tem izpostavljajo, da je misija ZN za spremljanje stanja človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) do 11. februarja letos zabeležila 41.783 civilnih žrtev, od tega 12.605 smrtnih žrtev. Več kot 60 otrok je ubitih, ranjenih pa najmanj 1.700.
Humanitarno pomoč v Ukrajini potrebuje 12,7 milijona ljudi. Več kot deset milijonov ljudi je prisilno razseljenih, od tega je skoraj štiri milijone notranje razseljenih oseb in 6,9 milijona beguncev, ki so zbežali v sosednje države, so našteli.
Humanitarna pomoč Slovenije Ukrajini
Od začetka ruske agresije na Ukrajino Slovenija namenja humanitarno in razvojno pomoč s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom, na področju zdravstva in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti. Skupaj gre za okoli 15 milijonov evrov.
Med žrtvami vojne v Ukrajini so tudi otroci. Ta fotografija je nastala 25. februarja 2022, torej le dan po začetku ruske invazije.
"V letu 2024 smo namenili milijon evrov preko Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), 300.000 evrov kot razvojni prispevek Programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Ukrajino, milijon evrov za pobudo Žito iz Ukrajine, 1,8 milijona evrov za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in 2,05 milijona evrov projektom Ustanove - Center za evropsko prihodnost (CEP), ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, Slovenske karitas, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR)," pojasnjujejo na ministrstvu.
Kot sporočajo, bo Slovenija še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, poudarjala pomen zagotavljanja odgovornosti za storjene zločine in si prizadevala za pravičen in trajen mir, tudi kot članica Varnostnega sveta ZN.