Torek, 30. 4. 2019, 13.23
5 let, 7 mesecev
NEFORMALNI VRH V BERLINU
Thaci: Sprava v regiji bo mogoča, ko bosta Srbija in BiH priznali Kosovo
Na ponedeljkovem neformalnem vrhu o Zahodnem Balkanu, ki je na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona potekal v Berlinu, niso dosegli obnove zastalega dialoga med Kosovom in Srbijo. Strani sta se strinjali z nadaljevanjem pogovorov za zmanjšanje napetosti.
Angela Merkel in Emmanuel Macron sta srečanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec, pripravila v času, ko je po uvedbi kosovskih carin na srbsko blago novembra lani dialog med stranema, ki poteka pod okriljem EU, na mrtvi točki.
Tako Kosovo kot Srbija vztrajata pri svojem
Ne Beograd ne Priština od berlinskega srečanja nista pričakovala preboja, saj za vnovičen zagon dialoga vztrajata pri svojih stališčih - Beograd pri odpravi carin, Priština pa pri srbskem priznanju Kosova.
Vztrajanje pri svojih zahtevah sta potrdila tudi po pogovorih v Berlinu. Kosovski predsednik Hashim Thaci je tako na Facebooku zapisal, da bo sprava v regiji mogoča, ko bosta Srbija in BiH priznali Kosovo.
Kosovski in srbski predsednik sta pristala na ponovno srečanje v Parizu 1. ali 2. julija, ki bo prav tako potekalo pod vodstvom Nemčije in Francije.
Kosovski predsednik Hashim Thaci.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je povedal, da bodo na tem srečanju "skušali najti rešitev za nadaljevanje dialoga". Dodal je, da so vsi udeleženci od Kosova zahtevali odpravo carin na srbsko blago.
Udeleženci srečanja za normalizacijo odnosov med Kosovom in Srbijo
Iz nemške vlade so po srečanju sporočili, da sta se Beograd in Priština strinjala z nadaljevanjem pogovorov za zmanjšanje napetosti in rešitev trenutnega spora. Strinjala sta se, da bosta okrepila prizadevanja za uresničitev obstoječih dogovorov in konstruktivno sodelovala v dialogu, ki poteka pod okriljem EU.
Udeleženci so izpostavili pomen končnega, pravno zavezujočega dogovora o popolni normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino za stabilnost v regiji. Tovrsten dogovor so izpostavili kot bistvenega za pot Srbije in Kosova v EU. Strinjali so se, da mora biti celovit in politično vzdržen ter da mora prispevati k stabilnosti v regiji, piše v sklepni izjavi, objavljeni na spletni strani nemške kanclerke.
Srečanje je potekalo pet ur, veliko dlje, kot je bilo sprva predvideno.
Na srečanju so bili ob voditeljih ostalih držav Zahodnega Balkana (BiH, Severne Makedonije, Črne gore, Albanije) ter podpredsednice Evropske komisije in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini najbolj številčno prisotni predstavniki Srbije in Kosova. Ob predsedniku Srbije Vučiću se ga je udeležila tudi premierka Ana Brnabić, s Kosova pa ob predsedniku Thaciju premier Ramush Haradinaj.
Med udeleženci tudi Šarec in hrvaški premier Plenković
Vučić, ki je bil pred vrhom nezadovoljen zaradi povabila predstavnikov Slovenije in Hrvaške kot držav, ki priznavata Kosovo, je po srečanju dejal, da sta bila predstavnika obeh držav korektna in da jima "nima kaj zameriti".
Iz urada slovenske vlade za komuniciranje so sporočili, da se je razprava na srečanju osredotočila na pregled razmer v regiji in na izmenjavo stališč oziroma pogledov glede možnosti napredka pri normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.
Marjan Šarec.
Šarec je izpostavil podporo Slovenije evroatlantski perspektivi regije. Poudaril je pomen nadaljnjega angažiranja Evropske unije pri spodbujanju dobrososedskih odnosov, reševanja odprtih vprašanj in sprave v regiji ter za krepitev regionalnega sodelovanja. Prespanski sporazum in dogovor med Grčijo in Severno Makedonijo v tem kontekstu predstavlja pomemben vzor za sprejemanje kompromisov, je dejal.
Pri tem je poudaril pomen nadaljnjih reformnih procesov v državah regije. Izpostavil je podporo Slovenije nadaljevanju dialoga med Beogradom in Prištino. Dogovor med državama je ključnega pomena za regionalno stabilnost, pa tudi za evropsko integracijsko pot tako Srbije kot Kosova, je ocenil.
Slovenija se zavzema za spoštovanje standardov
Ob tem Slovenija poudarja, da mora biti vsakršen dogovor v skladu z mednarodnim pravom dobro koordiniran in celovit. Dogovor ne sme dopuščati odprtih ali različnih interpretacij, biti mora dokončen in takšen, da ga bo mogoče v celoti implementirati. Storiti je treba vse, da ne bi prišlo do negativnih implikacij na druge države v regiji.
Premier Šarec je v razpravi izpostavil tudi pomen nadaljevanja dinamike širitve EU z državami, ki za ta korak izpolnjujejo pogoje. Ob izpolnjenih pogojih na strani kandidatk mora tudi EU sprejeti ustrezne odločitve o napredku.
Kot je še poudaril, bo Slovenija državam regije še naprej nudila močno vsestransko podporo pri njihovem približevanju k EU. Naša stališča temeljijo na dejstvu, da so napredek, spoštovanje standardov in posledično stabilnost regije v našem vitalnem interesu, je dodal.
V skupni izjavi srečanja so spomnili na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in pohvalili uspešen zaključek spora o imenu med Grčijo in Makedonijo. Ta velja kot izjemen primer uspešnega reševanja konfliktov. Dogovorili so se za okrepitev naporov za vzpostavitev regionalnega gospodarskega območja v skladu s sklepi lanskega vrha o Zahodnem Balkanu.
Pozdravili so tudi vrh o Zahodnem Balkanu, ki ga načrtuje pripraviti Hrvaška med svojim predsedovanjem EU v letu 2020, piše na spletni strani nemške kanclerke.
7