Torek, 28. 2. 2023, 6.59
11 mesecev, 4 tedne
370. DAN VOJNE V UKRAJINI
Finska je začela graditi ograjo na meji z Rusijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
207
Na Finskem namreč narašča strah pred povračilnimi ukrepi Moskve zaradi njenega pristopa k Natu, zato so začeli postavljati novo, 200 kilometrov dolgo ograjo. Na fotografiji: finska premierka Sanna Marin
Finska je na delu meje z Rusijo začela postavljati novo, 200 kilometrov dolgo ograjo, za ta korak pa se je odločila po ruski invaziji na Ukrajino, so sporočili iz finske mejne stražarske službe. Na Finskem namreč narašča strah pred povračilnimi ukrepi Moskve zaradi njenega pristopa k Natu.
20.38 Ameriški uradnik: Kitajsko podjetje je Wagnerju dostavilo satelitske slike
18.06 Finska je začela graditi ograjo na meji z Rusijo
17.55 Putin dokončno prekinil sodelovanje Rusije v pogodbi Novi Start
15.30 Poljska zmanjšuje uvoz nafte iz Rusije
15.25 Nezakonita in neizzvana invazija na Ukrajino se nadaljuje
12.55 Moskva trdi, da je na jugu Rusije sestrelila ukrajinska drona
12.51 Stoltenberg: Članstvo Ukrajine v Natu je dolgoročna perspektiva
11.37 Srbija: Orožja ne prodajamo niti Rusiji niti Ukrajini
10.44 Požar v ruski rafineriji nafte ob obali Črnega morja
10.39 V največje skladišče streliva v vzhodni Evropi namestili eksploziv
7.02 Zelenski: Razmere v Bahmutu se zaostrujejo
7.00 Ameriška finančna ministrica v Kijevu obljubila dodatno pomoč
6.57 Bo Vladimir Putin ponovno kandidiral za predsednika?
6.55 Evropski letalski prevoznik prekinja vse polete v moldavsko prestolnico
20.38 Ameriški uradnik: Kitajsko podjetje je Wagnerju dostavilo satelitske slike
Kitajsko satelitsko podjetje Spacety, ki je že nekaj časa na črnem seznamu ZDA, je po besedah ameriškega uradnika ruski skupini plačancev Wagner posredovalo posnetke iz zraka.
Daniel Kritenbrink, pomočnik državnega sekretarja ZDA za vzhodnoazijske in pacifiške zadeve, je o tem spregovoril na zaslišanju v kongresu zjutraj.
S sedežem v Pekingu in mednarodnim sedežem v Luksemburgu je Spacety vesoljsko podjetje, specializirano za majhne satelite in satelitske storitve. V začetku tega meseca je bil Spacety dodan na ameriški črni seznam trgovine.
Spacety je pred tem dejal, da spoštuje mednarodne sankcije proti Rusiji.
18.06 Finska je začela graditi ograjo na meji z Rusijo
Finska, ki jo vodi premierka Sanna Marin, je na delu meje z Rusijo začela postavljati novo, 200 kilometrov dolgo ograjo, za ta korak pa se je odločila po invaziji na Ukrajino, so sporočili iz mejne službe. Dela vključujejo tri kilometre dolg pilotni projekt v bližini mesta Imatra na jugovzhodu Finske.
Finland started to build a fence on the border with Russia
— NEXTA (@nexta_tv) February 28, 2023
According to Yle, a three-kilometer section of Russian-Finnish border near Imatra border crossing, a fence three meters high will be built. Barbed wire will be put on top of it.https://t.co/eEnH6GbUYm
Gradnja dodatnih 70 kilometrov je načrtovana med letoma 2023 in 2025 predvsem na jugovzhodu nordijske države. Finska ima 1.340 kilometrov dolgo mejo z Rusijo. Finska namerava zgraditi 200 kilometrov ograje, dela pa so ocenjena na 380 milijonov evrov.
Na tri metre visoko kovinsko ograjo bodo postavili bodečo žico, na občutljivih mestih pa bodo kamere za nočno snemanje, svetilke in zvočniki. Delo naj bi bilo končano leta 2026. Tudi Estonija, Latvija in Poljska so okrepile ali bodo povečale varnost na meji z Rusijo.
17.55 Putin dokončno prekinil sodelovanje Rusije v pogodbi Novi Start
Ruski predsednik Vladimir Putin je s podpisom ustreznega zakona dokončno potrdil prekinitev sodelovanja Rusije v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start, so danes sporočili iz Moskve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prekinitev je Putin napovedal prejšnji teden, a ob tem poudaril, da Rusija s tem od pogodbe ne odstopa.
Zakon o začasni prekinitvi sodelovanja pri pogodbi je prejšnji teden najprej potrdila ruska duma oziroma spodnji dom ruskega parlamenta. Pozneje ga je soglasno potrdil tudi zgornji dom oziroma svet federacije. Zakon je tako čakal le še na podpis ruskega predsednika.
Putin je prekinitev sodelovanja pri izvajanju pogodbe napovedal pretekli teden v govoru o stanju v državi. Zagovarjal jo je s tem, da ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko si Washington prizadeva Moskvi zadati strateški poraz. Ruske oblasti je tudi pozval, naj bodo "pripravljene na preizkuse jedrskega orožja", če jih bo Washington izvedel prvi.
Ameriški predsednik Joe Biden je odločitev Rusije označil za "veliko napako". Iz Kremlja so sicer že prejšnji teden sporočili, da bo Rusija sodelovanje obnovila, ko bodo ZDA pripravljene upoštevati njene interese.
Pogodba Novi Start iz leta 2010 je zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1.550. To pomeni skoraj 30-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjo mejo, določeno leta 2002.
15.30 Poljska zmanjšuje uvoz nafte iz Rusije
Poljska bo februarja in marca zmanjšala uvoz nafte iz Rusije na "skoraj nič", je dejal premier Mateusz Morawiecki. "V začetku tega leta se je uvoz iz Rusije zmanjšal na deset odstotkov. Februarja in marca bo po informacijah, ki jih dobivam od Orlena, okoli 0 odstotkov, tako da je številka blizu ničle," je dejal. Orlen je največja poljska naftna družba.
15.25 Nezakonita in neizzvana invazija na Ukrajino se nadaljuje
Britansko obrambno ministrstvo na spodnjem zemljevidu prikazuje najnovejše podatke obrambne obveščevalne službe o razmerah v Ukrajini na današnji dan.
The illegal and unprovoked invasion of Ukraine is continuing.
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) February 28, 2023
The map below is the latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine – 28 February 2023.
Find out more about the UK government's response: https://t.co/xXxwMNTLel
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/vbBCgrLeqt
12.55 Moskva trdi, da je na jugu Rusije sestrelila ukrajinska drona
Oblasti v Moskvi so danes sporočile, da so njihove sile ponoči sestrelile dve ukrajinski brezpilotni letali, ki sta ciljali na civilno infrastrukturo na jugu Rusije. Gre za zadnjega v nizu incidentov z droni v Rusiji, za katere je Moskva okrivila Kijev.
"Režim v Kijevu je poskušal uporabiti brezpilotni letali za napad na civilno infrastrukturo v regiji Krasnodar in republiki Adigeja," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so drona sestrelile ruske enote za elektronsko bojevanje, ne da bi ta povzročila kakršnokoli škodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obrambno ministrstvo je to sporočilo po tem, ko so oblasti v ruski regiji Brjansk ob meji z Ukrajino že zjutraj poročale, da je bil tam sestreljen ukrajinski dron. Guverner Brjanska Aleksander Bogomaz je na Telegramu sporočil, da pri tem ni bilo niti žrtev niti gmotne škode.
Ostanke treh brezpilotnih letal so ponoči odkrili tudi na ulicah stanovanjskih območij Belgoroda, glavnega mesta istoimenske regije, ki prav tako meji na Ukrajino, je povedal tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov, poroča AFP.
O domnevnem incidentu z dronom so poročali tudi iz ruske metropole Sankt Peterburg. Na tamkajšnjem letališču Pulkovo so danes začasno ustavili vse polete, potem ko so nad mestom po poročanju ruskih medijev opazili neidentificiran predmet, podoben dronu.
Oblasti v Sankt Peterburgu razloga za ustavitev poletov na Telegramu niso navedle. Po neuradnih informacijah ruskih medijev so napotili bojna letala, da preverijo razmere, vendar niso ničesar ugotovila, je poročala tiskovna agencija Reuters.
Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je bil predsednik Vladimir Putin v celoti obveščen o zadevi. Razloga za začasno ustavitev poletov na letališču Pulkovo Peskov ni hotel komentirati.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani so bili kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z droni. Napade je Moskva pripisala ukrajinski vojski, še poroča AFP.
12.51 Stoltenberg: Članstvo Ukrajine v Natu je dolgoročna perspektiva
Ukrajina bo postala članica zveze Nato, vendar je to dolgoročna perspektiva zavezništva, je danes med obiskom v finski prestolnici Helsinki dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ob tem je ponovil, da je trenutno najpomembnejše, da Ukrajina v luči ruske invazije obstane kot suverena in neodvisna država.
Več o tem si lahko preberete spodaj:
11.37 Srbija: Orožja ne prodajamo niti Rusiji niti Ukrajini
Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu", je v ponedeljek poročal srbski portal televizije N1.
Vučević se je s tem odzval na prispevek ruskega provladnega novičarskega portala Mash o tem, da je Srbija svoje orožje izvozila v Ukrajino. Po navedbah portala je srbsko podjetje za proizvodnjo orožja Krušik, ki je v državni lasti, izvozilo 3.500 122-milimetrskih raket M21 v Turčijo, ta pa jih je potem dostavila Ukrajini prek Slovaške.
Portal je obenem objavil posnetek vojaškega skladišča v Bratislavi, kjer so domnevno skladiščili 3.500 raket iz Krušika. Priložil je tudi dokumente, ki po njihovih navedbah razkrivajo, kako so rakete prek Turčije in Slovaške prispele do ukrajinskega obrambnega ministrstva.
"Mi našega orožja in vojaške opreme ne prodajamo niti eni strani v konfliktu. Ali ga zasebne družbe kupujejo na tretjih trgih in prodajajo družbam v nekih drugih državah, pa ni vprašanje za Srbijo," je navedbe ruskega portala zanikal Vučević.
Navedbe portala so zanikali tudi v podjetju Krušik. V sporočilu za javnost so zatrdili, da niso na noben način povezani s prodajo tega orožja končnemu uporabniku iz Ukrajine. Izrazili so tudi dvom o pristnosti objavljenih dokumentov.
Zakon o izvozu in uvozu orožja in vojaške opreme sicer določa, da končni kupec, v tem primeru Turčija, orožja ne more izvoziti naprej brez odobritve pristojnega ministrstva države izvora, v tem primeru Srbije.
Srbija, ki velja za tradicionalno rusko zaveznico, je obsodila ruski napad na Ukrajino, a še vedno noče uvesti sankcij proti Rusiji. Bruselj je Beograd med drugim tudi v širitvenem poročilu pozval, naj uskladi svojo zunanjo politiko z Evropsko unijo, kar pomeni tudi pridružitev sankcijam Zahoda proti Rusiji.
Srbija Rusiji prav tako ni pripravljena pomagati vojaško. Kot je dejal šef ukrajinskih obveščevalcev Kirilo Budanov v intervjuju za mrežo Voice of America (VOA), "bolj ali manj resno orožje" Rusiji pošilja le Iran.
"Kar zadeva druge države, Rusija poskuša kupiti karkoli kjerkoli, ker imajo res velike težave. Srbija, od katere so vsi v Rusiji veliko pričakovali, jim orožja ni hotela poslati," je dodal Budanov v pogovoru, ki je bil v ponedeljek objavljen na spletni strani VOA v ukrajinskem jeziku, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
10.44 Požar v ruski rafineriji nafte ob obali Črnega morja
Na družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki požara, ki naj bi ponoči izbruhnil v rafineriji nafte v mestu Tuapse v regiji Krasnodar v Rusiji. Mesto je v bližini obale Črnega morja, južno od Krima in severno od Sočija.
Prebivalci so slišali dve eksploziji v razmiku nekaj sekund, poroča neodvisni ruski portal Meduza. Napad naj bi izvedli dve neznani letali, ki sta poškodovali stavbo, v kateri je ogrevalni sistem. Požar naj ne bi zajel skladišča nafte, prav tako ni smrtnih žrtev.
Ruska tiskovna agencija Ria Novosti poroča, da so v bližini terminala zaznali dron, a uradnih komentarjev ruskih oblasti še ni.
#Russia on 🔥: In Tuapse, Krasnodar, #Rosneft oil depot was attacked by two suicide drones around 2am. On the territory, just 30m away, were Russian army barracks. Two craters are reportedly 1.5 meters deep. pic.twitter.com/JYtVhuUH6k
— Igor Sushko (@igorsushko) February 28, 2023
10.39 V največje skladišče streliva v vzhodni Evropi namestili eksploziv
Nekdanji vojaški inšpektorat moldavskega ministrstva za obrambo je sporočil, da so oborožene sile Pridnestrske republike v vsa skladišča orožja znotraj odcepljene regije, vključno z največjim skladiščem streliva v vzhodni Evropi, namestila eksploziv.
V primeru začetka vojne na območju Moldavije, Pridnestrja in Ukrajine bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Moldavska vlada je ob tem zaskrbljena, saj bi kakršnakoli eksplozija v skladišču lahko povzročila verižno reakcijo in posledično eksplozijo preostalega dela streliva.
The Former Military Inspectorate of the Ministry of Defense of Moldova has said that the Armed Forces of Transnistria have rigged all Arms Depots within the Breakaway Region including the Cobasna Ammunition Depot with explosives so if any Military Operations begins it will cause… https://t.co/QPfUdyr1b7 pic.twitter.com/hC1i9OO88s
— OSINTdefender (@sentdefender) February 27, 2023
Skladišče streliva v Kobasni v Moldaviji je največje v vzhodni Evropi. V njem hranijo 20 tisoč ton orožja in streliva še iz sovjetskih časov. Skladišče s strelivom nadzoruje okoli 1.500 ruskih vojakov.
7.02 Zelenski: Razmere v Bahmutu se zaostrujejo
Razmere v mestu Bahmut na vzhodni frontni črti postajajo "čedalje težje", je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ruske sile že več kot šest mesecev poskušajo zavzeti mesto. "Sovražnik nenehno uničuje vse, kar je mogoče uporabiti za zaščito naših položajev," je dejal Zelenski. Tudi poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirskij je opozoril, da spopadi v okolici mesta Bahmut v regiji Doneck postajajo vse bolj zahtevni. "Kljub visokim izgubam, sovražnik še naprej v napad pošilja enote ruske najemniške skupine Wagner," je dejal.
Na zaostrovanje razmer je Zelenski znova opozoril potem, ko je ameriška finančna ministrica Janet Yellen med obiskom v Kijevu v ponedeljek posvarila Kitajsko pred oboroževanjem Rusije.
Intenzivni spopadi v okolici Bahmuta sicer potekajo že več tednov. V mestu, kjer je pred vojno živelo več kot 70.000 ljudi, še vedno vztraja okoli 6000 prebivalcev, ki so jih ukrajinske oblasti nedavno pozvale k evakuaciji.
7.00 Ameriška finančna ministrica v Kijevu obljubila dodatno pomoč
Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je v ponedeljek nenapovedano obiskala Kijev, kjer je najavila sprostitev dodatne gospodarske pomoči za Ukrajino v vrednosti 1,25 milijarde dolarjev. To je prvi sveženj iz deset milijard dolarjev vrednega paketa finančne pomoči Ukrajini, ki ga je konec lanskega leta potrdil zvezni kongres v Washingtonu.
Yellenova je v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu ponovila to, kar je predsednik ZDA Joe Biden že večkrat povedal, med drugim prejšnji teden na obisku Kijeva. ZDA bodo Ukrajini stale ob strani, dokler bo to potrebno, je sporočilo ameriško ministrstvo za finance.
Po navedbah Kijeva se je Zelenski zahvalil ZDA za trajno podporo od začetka ruske invazije februarja lani, poroča nemška tiskovna agencija dpa. ZDA so Ukrajini v zadnjem letu namreč že namenile 13 milijard dolarjev gospodarske pomoči.
Biden je Ukrajini obljubil tudi do 460 milijonov dolarjev dodatne vojaške pomoči. S tem je skupna vojaška, finančna in humanitarna pomoč ZDA Ukrajini v zadnjem letu narasla na 50 milijard dolarjev.
Vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni se je prav tako v ponedeljek po telefonu pogovarjal z načelnikom štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, generalom Markom Milleyjem. Zalužni je v tem pogovoru poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje ameriška bojna letala F-16, do česar pa Washington še naprej ostaja zadržan.
6.57 Bo Vladimir Putin ponovno kandidiral za predsednika?
Za moskovski dnevnik Izvestia je tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pojasnil, da Vladimir Putin ni razpoložen za kampanjo, ker je trenutno zelo zaposlen. "Nismo ga še slišali govoriti o tem, ali bo kandidiral ali ne. Za to je še malo prezgodaj," je dejal Peskov.
Putin, ki je februarja lani ukazal rusko invazijo na sosednjo Ukrajino, je bil ruski predsednik od leta 2000 do 2008 in od leta 2012. Zaradi spremembe ruske ustave bi mu po zakonu dovolili, da prihodnje leto znova kandidira za predsednika. Putin je v preteklosti napovedal svojo kandidaturo precej pozno pred volitvami, čeprav je bilo splošno prepričanje, da namerava obdržati oblast.
6.55 Evropski letalski prevoznik prekinja vse polete v moldavsko prestolnico
Evropski nizkocenovni prevoznik Wizz Air bo s 14. marcem zaradi nekaterih "nedavnih dogodkov" v državi prekinil vse svoje polete v glavno mesto Moldavije Kišinjev, so sporočili iz letalske družbe.
"Zaradi nedavnih dogodkov v Moldaviji in visokega, a ne neizogibnega tveganja v zračnem prostoru države, je Wizz Air sprejel težko, a odgovorno odločitev, da s 14. marcem prekine vse polete v Kišinjev," so zapisali v ponedeljkovi izjavi.
Napetosti v Moldaviji naraščajo, predsednica države Maia Sandu je obtožila Rusijo, da uporablja "saboterje" za podpihovanje nemirov sredi obdobja politične nestabilnosti. Podobno je opozoril že ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
207