Sreda, 30. 4. 2025, 21.11
9 ur, 9 minut
Toliko ljudi bi umrlo, če bi zaradi Kašmirja izbruhnila jedrska vojna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,84
Izstrelitev indijske rakete zemlja-zemlja Prithvi, ki lahko nosi tudi taktično jedrsko orožje.
Jedrska vojna za Kašmir med Indijo in Pakistanom bi terjala več žrtev kot druga svetovna vojna. Če je med drugo svetovno vojno umrlo med 70 do 85 milijonov ljudi, bi v jedrski vojni na indijski podcelini po enem od izračunov umrlo do 125 milijonov ljudi. Še več milijonov žrtev po vsem svetu pa bi povzročile posledice jedrske vojne.
Kašmir je jabolko spora med Indijo in Pakistanom že od ustanovitve obeh držav leta 1947. Pred tem sta bili območji obeh držav del Britanskega imperija.
Velika zaostritev med državama
V zadnjih dneh so se zaradi terorističnega napada v kašmirskem mestu Pahalgam, v katerem je umrlo 26 turistov iz drugih delov Indije, večinoma hindujcev, odnosi med Indijo in Pakistanom izjemno zaostrili. Indija obtožuje Pakistan povezave z napadom islamskih skrajnežev, Pakistan pa to zanika. Zgodila so se že medsebojna obstreljevanja na meji.
Indija in Pakistan sta jedrski državi in sta poleg tega tudi gosto poseljeni. Indijcev je okoli 1,44 milijarde, Pakistancev pa okoli 250 milijonov (oba podatka sta iz leta 2023). Indija in Pakistan imata po domnevah vsaka po 150 jedrskih bojnih glav, morda celo več.
Jedrski armagedon
Kot piše švicarski medij Watson, ki navaja nedavno študijo Univerze Kolorado v Boulderju in Univerze Rutgers, znanstveniki predvidevajo, da bi nad večjimi indijskimi in pakistanskimi mesti eksplodiralo približno 250 jedrskih bomb.
Med Indijo in Pakistanom so od konca britanske kolonialne vladavine izbruhnile tri vojne (leta 1947–1948, 1965 in 1971). Te vojne so potekale, ko nobena od držav še ni imela jedrskega orožja. Na fotografiji: indijski (desno) in pakistanski mejni vojak na meji med državama.
Ta armagedon bi v enem tednu ubil vsaj 50 milijonov ljudi, vendar bi lahko število doseglo 125 milijonov, odvisno od eksplozivne moči uporabljenih bojnih glav.
Potemnenje sonca
Posledice jedrske izmenjave bi bile drastične tudi globalno: v ozračje bi se sprostilo najmanj 36 milijonov ton saj, ki bi se razširile po vsem svetu. Posledično potemnjenje sonca bi trajalo do deset let – z resnimi posledicami za biosfero in kmetijstvo.
Povprečna svetovna temperatura bi se znižala za do pet stopinj, zmanjšala pa bi se tudi povprečna količina padavin za od 15 do 30 odstotkov.
Svetovna lakota
Zaradi zatemnitve sončne svetlobe in zmanjšanja padavin lahko rastline shranijo manj energije v obliki biomase. Izguba na kopnem bo verjetno znašala do 30 odstotkov, v svetovnih oceanih pa do 15 odstotkov. Takšen upad bi neizogibno vodil do svetovnega pomanjkanja hrane. Lakota bi prizadela še milijone ljudi po vsem svetu, piše Watson.
