Četrtek, 13. 2. 2025, 9.48
40 minut
Vojna v Ukrajini
Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
"Ne zdi se verjetno, da bo Ukrajina dobila nazaj meje iz leta 2014. Ne izražam stališča, vendar sem veliko bral o tem in veliko ljudi meni, da to ni verjetno. Mislim, da bo nekaj dobila nazaj," je dejal Donald Trump.
Ukrajina bo verjetno nekaj ozemlja, ki ga je izgubila v vojni z Rusijo, dobila nazaj, je ameriški predsednik Donald Trump v sredo dejal novinarjem v Beli hiši. Ob napovedi pogajanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se ni hotel zavezati, da bo pri tem sodelovala tudi Ukrajina.
13.26 Ruski droni znova kršili zračni prostor Romunije in Moldavije
12.43 V Evropi pozivi k vključitvi Ukrajine v mirovne pogovore
12.06 Iz Ukrajine in Rusije poročajo o obsežnih zračnih napadih
12.03 Kitajska pozdravila pogovore med Trumpom in Putinom glede Ukrajine
10.41 Pistorius nezadovoljen z izjavami ameriških oblasti
9.44 Rutte za vključenost Ukrajine v kakršnih koli mirovnih pogovorih
7.19 Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj
13.26 Ruski droni znova kršili zračni prostor Romunije in Moldavije
Moldavija je danes sporočila, da je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika, potem ko so ruski droni, ki so ciljali na infrastrukturo v sosednji Ukrajini, kršili moldavski zračni prostor. O ruskih kršitvah zračnega prostora je danes poročala tudi članica zveze Nato Romunija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Droni šahed so kršili naš zračni prostor, dva sta eksplodirala na naših tleh," je na omrežju zapisala moldavska predsednica Maia Sandu.
Po navedbah moldavske mejne policije sta brezpilotni letali ponoči leteli nad Moldavijo in nato strmoglavili na polje na jugu države. Kasneje je moldavska policija sporočila, da so zjutraj na tretji lokaciji našli ostanke še enega drona. Žrtev ni bilo.
Moldavsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je ruskega veleposlanika poklicalo na pogovor, "da zahteva uradna pojasnila in ostro protestira proti nesprejemljivim dejanjem". Pri tem je opozorilo na "naraščajoča tveganja za regionalno stabilnost".
V sosednji Romuniji pa so radarski sistemi ponoči zaznali dron, ki je na kratko prečkal njen zračni prostor blizu ukrajinskega pristanišča Reni ob Donavi in se nato usmeril proti Ukrajini, je navedlo obrambno ministrstvo.
Ruske sile od začetka vojne v Ukrajini izvajajo napade z brezpilotnimi letali in raketami na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo v bližini Romunije in Moldavije. Obe državi, ki sta na svojem ozemlju večkrat odkrili ostanke dronov, opozarjata na ponavljajoče se kršitve zračnega prostora s strani Rusije.
12.43 V Evropi pozivi k vključitvi Ukrajine v mirovne pogovore
V mirovna pogajanja o Ukrajini morata biti vključena tudi Kijev in Evropa, so opozorili zunanji ministri več evropskih držav. Nemški kancler Olaf Scholz je danes zavrnil možnost vsiljenega miru Ukrajini, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa poudarila, da sta neodvisnost in ozemeljska celovitost Ukrajine brezpogojni.
Kijevu ne bi smeli vsiliti dogovora o koncu vojne, je opozoril Scholz, potem ko sta se predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin, v sredo v telefonskem pogovoru dogovorila za začetek mirovnih pogajanj o Ukrajini.
"Ni še jasno, pod kakšnimi pogoji bo Ukrajina pripravljena sprejeti mirovni sporazum," je Scholz dejal za Politico ter izrazil obžalovanje, da so ZDA popustile Rusiji že pred začetkom pogajanj. "Naslednja naloga je zagotoviti, da ne bo vsiljenega miru Ukrajini," je dejal.
"Veselimo se, da bomo skupaj z našimi ameriškimi zavezniki razpravljali o tem, kako naprej," pa so v skupni izjavi po srečanju v Parizu v sredo zvečer zapisali zunanji ministri Francije, Nemčije, Poljske, Italije, Španije in Združenega kraljestva.
Po srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU in ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho v Parizu so ministri v izjavi tudi poudarili, da je skupni cilj podpora Ukrajini, dokler ne bo dosežen pravičen, celovit in trajen mir.
V pogajanjih mora imeti Evropa osrednjo vlogo, pa je na družbenem omrežju X poudarila Kallas in dodala: "Naša prednostna naloga mora biti okrepiti Ukrajino in ji zagotoviti trdna varnostna jamstva."
K temu so v izjavi pozvali tudi zunanji ministri, ki so poudarili, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini nujen pogoj za močno čezatlantsko varnost. Varnost Evrope je skupna odgovornost, zato je treba okrepiti zmogljivosti kolektivne obrambe, so poudarili.
12.06 Iz Ukrajine in Rusije poročajo o obsežnih zračnih napadih
Ruske sile so ponoči nad Ukrajino po navedbah Kijeva poslale 140 brezpilotnikov, 85 so jih sestrelili, 52 jih je izginilo z radarjev, je sporočila ukrajinska vojska. O gmotni škodi in ranjeni osebi so poročali iz regij Harkov in Odesa. O gmotni škodi in ranjeni osebi poročajo tudi iz Rusije, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Guverner Odese Oleh Kiper je na omrežju Telegram zapisal, da je bila v ruskih napadih ranjena ena oseba. Poškodovana je bila tudi pristaniška infrastruktura in še ena zgradba.
O napadih poročajo tudi na ruski strani.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ponoči nad devetimi regijami (Brjansk, Kursk, Lipeck, Tver, Belgorod, Kaluga, Smolensk, Voronež in Rostov) prestregli 83 ukrajinskih dronov.
Guverner Lipecka Igor Artamonov je na Telegramu navajal množičen napad brezpilotnikov. Poškodovana je bila ena oseba. Začasna je bila prekinjena tudi oskrba z električno energijo.
V regiji Voronež so po besedah guvernerja Aleksandra Guseva ukrajinski brezpilotniki poškodovali plinovod, ki so ga medtem že popravili, in več stanovanjskih zgradb.
Od začetka vojne v Ukrajini, ki se je lani z nepričakovanim vdorom v regijo Kursk razširila na rusko ozemlje, bodo 24. februarja minila tri leta.
V zadnjih dneh so voditelji Ukrajine, ZDA in Rusije izrazili pripravljenost na začetek mirovnih pogajanj.
12.03 Kitajska pozdravila pogovore med Trumpom in Putinom glede Ukrajine
Kitajska je danes izrazila zadovoljstvo, da ZDA in Rusija krepita komunikacijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom za začetek mirovnih pogajanj o Ukrajini.
"Rusija in ZDA sta veliki vplivni državi. Kitajska je zadovoljna, da Rusija in ZDA krepita komunikacijo in dialog o vrsti mednarodnih vprašanj," je na redni novinarski konferenci v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun.
Kot je še dejal Guo, je Kitajska "vselej verjela, da so dialog in pogajanja edini izvedljivi način za rešitev ukrajinske krize, in je bila vedno zavezana spodbujanju mirovnih pogovorov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je v sredo dejal, da je imel "dolg in zelo produktiven" pogovor s Putinom, po poročanju AFP njun prvi potrjen stik po vrnitvi republikanca v Belo hišo. Pri tem je napovedal, da se bo s Putinom sešel v Savdski Arabiji, pri čemer sta se voditelja strinjala, da bosta nemudoma začela pogajanja o koncu vojne v Ukrajini.
Ameriški časnik Wall Street Journal je danes sklicujoč se na neimenovane vire v Pekingu in Washingtonu poročal, da so kitajski uradniki pred kratkim prek posrednikov stopili v stik z ameriško administracijo, da bi predlagali vrh med Trumpom in Putinom.
Vendar pa naj predlog ne bi vključeval povabila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrh, poroča časnik, ki dodaja, da je uradnik Bele hiše predlog Pekinga zavrnil kot "povsem neizvedljiv". Odkar je Moskva februarja 2022 napadla Ukrajino, skuša Peking nastopati kot nevtralna stran v konfliktu, še navaja AFP.
10.41 Pistorius nezadovoljen z izjavami ameriških oblasti
Izjave ameriških oblasti glede vojne v Ukrajini je danes za obžalovanja vredne označil nemški minister za obrambo Boris Pistorius, saj je prepričan, da so ZDA popustile Rusiji še pred začetkom pogovorov. "Po mojem prepričanju, bi bilo bolje govoriti o možnostih Ukrajine za članstvo v Natu ali možnih izgubah ozemlja za pogajalsko mizo," je dejal.
Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so namreč ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.
Se pa Nato po prepričanju francoskega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja sooča s pomembnimi vprašanji o svoji prihodnosti. "Ljudje ga imenujejo najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. To je zgodovinsko resnično, vendar je vprašanje, ali bo še vedno res čez 10 ali 15 let," je dejal.
Obrambni ministri zveze Nato danes predvidoma razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in povečanju obrambnih izdatkov. Zasedanje bo namenjeno tudi pripravam na junijski vrh zavezništva na Nizozemskem.
9.44 Rutte za vključenost Ukrajine v kakršnih koli mirovnih pogovorih
Ukrajina mora biti vključena v kakršna koli pogajanja o končanju vojne, je danes ob začetku zasedanja obrambnih ministrov Nata dejal generalni sekretar Mark Rutte. Obrambni minister ZDA Pete Hegseth pa je po dogovoru z ruskim predsednikom o začetku mirovnih pogajanj stopil v bran predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, češ da ne gre za izdajo Kijeva.
"Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govora o Ukrajini, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine," je dejal Rutte novinarjem dan po tem, ko sta se o začetku pogajanj dogovorila ameriški in ruski predsednik, Donald Trump in Vladimir Putin.
Podobno stališče je izpostavil britanski obrambni minister John Haeley, češ da je naloga Nata, da spravi Ukrajino v najugodnejši možen položaj za začetek pogajanj. "Ne more biti pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine," je dodal.
Hegseth pa je poudaril, da pogovor Trumpa s Putinom o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini zagotovo ni bila izdaja Kijeva. "V tem ni nobene izdaje. Gre za priznanje, da si ves svet in ZDA prizadevajo za mir, mir s pogajanji, kot je dejal predsednik Trump, in za ustavitev ubijanja. Zato bosta morali obe strani priznati stvari, ki jih ne želita," je povedal ob prihodu na zasedanje.
V sredo sta se Trump in Putin po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je o tem obvestil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kasneje na novinarski konferenci pa se Trump ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.
Ocenil je še, da ne bi bilo "praktično", da bi Ukrajina dobila članstvo v Natu, potem ko je že Hegseth dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v zavezništvu kot del rešitve za končanje vojne.
Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so sicer ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.
7.19 Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj
"Ne zdi se verjetno, da bo Ukrajina dobila nazaj meje iz leta 2014. Ne izražam stališča, vendar sem veliko bral o tem in veliko ljudi meni, da to ni verjetno. Mislim, da bo nekaj dobila nazaj," je dejal Trump.
Na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina enakopraven partner v mirovnem procesu, pa je Trump odgovoril, da je vprašanje zanimivo in da misli, da mora Ukrajina doseči mir. Povedal je tudi, da Ukrajina na neki točki potrebuje volitve.
Mandat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je namreč iztekel maja lani, a po mnenju Kijeva nove volitve v času trajanja ruske agresije in vojnih razmer niso mogoče. Putin je zaradi tega že večkrat postavil pod vprašaj legitimnost Zelenskega v morebitnih pogajanjih.
Trump je za novinarje spregovoril po svojem več kot uro dolgem telefonskem pogovoru s Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o miru v Ukrajini. Srečala naj bi se v Savdski Arabiji, a datum še ni določen.
Kasneje je ameriški predsednik po telefonu govoril tudi z Zelenskim. Ali bo obiskal Ukrajino, bo še razmislil. "Mislim, da si predsednik Putin želi miru in predsednik Zelenski si želi miru in jaz si želim miru. Želim le to, da se ljudje nehajo pobijati. Ljudje niso vedeli, kaj pravzaprav misli Putin. Ampak z veliko mero samozavesti lahko povem, da si želi konca, in sodelovali bomo, da se konča kar najhitreje," je novinarjem povedal Trump.
V objavi na svojem družbenem mediju Truth Social je Trump kasneje dejal, da sta s Putinom govorila o utrditvi svojih držav in ugodnostih, ki da jih bosta zaradi sodelovanja imeli obe.
Vlada Trumpovega predhodnika Joeja Bidna je puščala odprta vrata za vstop Ukrajine v zvezo Nato, Trump pa se je v sredo strinjal z izjavo obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je v Bruslju dejal, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ni realistično ali praktično. Trump je menil, da je to najverjetneje res.
"Že dolgo govorijo, da Ukrajina ne more v Nato," je dejal Trump in dodal, da si želi le končati vojno, ne glede na to, ali bo Ukrajina v Natu ali ne.
Ameriška pomoč Ukrajini se bo nadaljevala, vendar Trump, kot je dejal, želi, da bo denar zavarovan. "Če ne bomo pošiljali pomoči, bo Putin dejal, da je zmagal. Zdaj si želi miru. V času Bidna si tega ni želel," je zatrdil Trump. Že v ponedeljek je dejal, da ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev redkih zemelj. "Želimo zavarovati svoj denar. Strinjali so se," je novinarjem dejal Trump.
