Četrtek, 17. 4. 2025, 22.32
3 dni, 1 ura
Vojna v Ukrajini
Trump napovedal možnost podpisa dogovora o izkoriščanju ukrajinskih rudnin

Ukrajina je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sprejela dogovor, po katerem bodo ZDA izkoriščale njena naravna bogastva.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes na srečanju z italijansko premierko Giorgio Meloni napovedal možnost podpisa sporazuma o izkoriščanju ukrajinskih rudnin, obenem pa dejal, da ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ne krivi za vojno z Rusijo, poročajo agencije.
22.14 Trump napovedal možnost podpisa dogovora o izkoriščanju ukrajinskih rudnin
11.23 Latvija odstopa od pogodbe o protipehotnih minah
11.16 V Parizu pogovori ZDA in evropskih držav o Ukrajini
7.58 V ruskem napadu na ukrajinski Dnipro več mrtvih
22.14 Trump napovedal možnost podpisa dogovora o izkoriščanju ukrajinskih rudnin
Ukrajina je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sprejela dogovor, po katerem bodo ZDA izkoriščale njena naravna bogastva, sporazum o tem pa bo po njegovih besedah podpisan naslednji teden. Trump sicer meni, da se vojna v Ukrajini končuje. "Bližamo se koncu vojne, ampak bomo videli v naslednjih dneh," je dejal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Pozdravil je morebitno mirovno misijo EU v Ukrajini. "Mirovne misije so vedno dobrodošle," je dejal. Dodal je, da se bo Italija o svojem sodelovanju morala odločiti sama.
"Ne pravim, da je odgovoren Zelenski, ampak nisem ravno navdušen nad dejstvom, da se je vojna sploh začela. Ne krivim ga, ampak pravim, da ni opravil najboljšega dela. V redu? Nisem najbolj navdušen nad njim," je na vprašanje o kritikah Zelenskega odgovoril Trump.
"Imamo dogovor o rudninah, ki bo podpisan naslednji četrtek. Kmalu. In predvidevam, da se ga bodo držali. Bomo videli, ampak dogovor imamo," je dejal Trump.
Dogovor je bil sicer pripravljen že februarja, ko sta Trump in podpredsednik JD Vance v Ovalni pisarni skupaj napadla Zelenskega in ga krivila za vojno z Rusijo. Zelenski jima je ugovarjal, Trump pa ga je poslal domov brez podpisa sporazuma o rudninah.
Zelenski je danes v Kijevu izjavil, da bi lahko bil memorandum o razumevanju glede rudnin podpisan takoj po internetu, medtem, ko bodo pravniki nadaljevali delo na sporazumu, poroča tiskovna agencija dpa.
11.23 Latvija odstopa od pogodbe o protipehotnih minah
Latvijski parlament je v torek glasoval za odstop od ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min. V Rigi kot razlog za odločitev navajajo spremenjene varnostne razmere v regiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odločitev parlamenta sledi nedavni skupni izjavi obrambnih ministrov Poljske in treh baltskih držav, v kateri so se zavzeli za odstop od ottawske pogodbe.
"Vojaške grožnje državam članicam Nata, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, so se znatno okrepile. V trenutnem varnostnem okolju je nadvse pomembno, da svojim obrambnim silam zagotovimo fleksibilnost in svobodo izbire za morebitno uporabo novih oborožitvenih sistemov in rešitev za krepitev obrambe ranljivega vzhodnega krila zavezništva," so v skupni izjavi sredi marca zapisali ministri.
Pogodba o prepovedi min iz leta 1997 prepoveduje uporabo, kopičenje zalog, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Zahteva tudi zagotavljanje pomoči žrtvam ter odstranjevanje in uničevanje zalog.
Latvijski odstop bo formaliziran šest mesecev po tem, ko oblasti s svojo odločitvijo seznanijo Združene narode.
11.16 V Parizu pogovori ZDA in evropskih držav o Ukrajini
V Parizu bodo danes med ZDA, evropskimi državami in Ukrajino potekali pogovori o končanju vojne v Ukrajini, je ob prihodu potrdil vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. V pogovorih naj bi poleg ZDA in Ukrajine sodelovali Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo. V Parizu je med drugim tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio.
"Pravkar sem z zunanjim ministrom Andrejem Sibiho in obrambnim ministrom Rustemom Umerovom pristal v Parizu," je na družbenih omrežjih zapisal Jermak.
Pojasnil je, da imajo na sporedu dvostranska in večstranska srečanja s predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, vključno s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom. "Načrtovana so tudi srečanja s predstavniki ZDA, ki so trenutno v Franciji," je dodal.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij se v francoski prestolnici mudijo ameriški državni sekretar Marco Rubio ter posebna odposlanca predsednika ZDA Donalda Trumpa Steve Witkoff in Keith Kellogg. Med drugim naj bi se sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
London bo v pogovorih zastopal zunanji minister David Lammy. Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da se bosta pogovorov v imenu Nemčije udeležila vladni svetovalec za zunanjo in varnostno politiko Jens Plötner in svetovalec na zunanjem ministrstvo Günter Sautter.
Evropski diplomati naj bi v okviru pogovorov ZDA pozvali, naj okrepijo pritisk na Rusijo, da ta sprejme brezpogojno prekinitev ognja, navaja britanski BBC.
Pogovori sledijo nedavnemu srečanju Witkoffa z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sankt Peterburgu, kar je bilo že njuno tretje srečanje od vrnitve Trumpa v Belo hišo. Pred tem je Putin marca zavrnil predlog ZDA in Ukrajine za popolno in brezpogojno prekinitev ognja.
7.58 V ruskem napadu na ukrajinski Dnipro več mrtvih
V Dnipru, ki je pred vojno štel približno milijon prebivalcev, je bil že v napadu pretekli teden ubit človek, osem pa je bilo ranjenih.
V obsežnem ruskem napadu z brezpilotniki so bili ponoči v mestu Dnipro na vzhodu Ukrajine ubiti trije ljudje, še najmanj 30 je bilo ranjenih, med njimi trije otroci, so sporočile tamkajšnje oblasti. Po navedbah oblasti je ruska vojska mesto napadla v sredo pozno zvečer. Med tremi smrtnimi žrtvami sta tudi deklica in starejša ženska, je sporočil guverner regije Dnipropetrovsk Sergij Lisak.
V napadu je bilo prizadetih več kot deset stavb, tako stanovanjskih kot javnih. Izbruhnilo je tudi več požarov, ki pa so jih že pogasili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Dnipru, ki je pred vojno štel približno milijon prebivalcev, je bil že v napadu pretekli teden ubit človek, osem pa je bilo ranjenih.
Ukrajinska mesta so vsakodnevno tarča ruskih napadov kljub prizadevanjem ZDA, da bi s pogajanji dosegli končanje več kot tri leta trajajoče vojne.
V nedeljo je bilo v ruskem raketnem napadu na mesto Sumi blizu meje z Rusijo ubitih 35 ljudi, več kot sto pa ranjenih. Napad je ostro obsodilo več svetovnih voditeljev, ki so Rusijo ob tem obtožili, da si ne želi miru.