Petek, 9. 2. 2018, 19.54
6 let, 9 mesecev
Odlomki iz knjige Ogenj in bes
Trump ves čas tarna, ves čas se smili sam sebi
Predsednik ne more utihniti. Ves čas tarna, ves čas se smili sam sebi, vse bi naredil, da bi bil ljubljen. Pri tem pa ne razume niti, zakaj ga imajo radi, niti, zakaj ga je tako težko imeti rad.
Ob tem, ko je nova administracija že v prvem mesecu prišla do stanja ohromljenosti izvršne oblasti, so Bannon, Priebus in Kushner vzpostavili vsak svoje mehanizme vpliva na predsednika in oviranja drugih dveh tekmecev. Vsak od njih je bil dovolj močan, da je sem in tja na račun drugih dveh očaral predsednika, včasih pa vsi trije predsedniku presedli in jih je preprosto nagnal.
Dolgovezne analize, razprave ali predstavitve s powerpointi pri predsedniku ne delujejo. Samo za to gre, kdo Trumpu kaj prišepne in kdaj to naredi. Če je predsednika na Bannonov namig poklicala bogatašinja Rebekah Mercer, je zanesljivo delovalo. Priebus se je lahko zanesel na Paula Ryana. In če je Kushner prosil Murdocha, naj pokliče Trumpa, je tudi delovalo. Hkrati pa pri Trumpu vsak naslednji klic razvrednoti vpliv vseh prejšnjih.
Pat pozicija je tri glavne svetovalce prisilila, da so izkoristili še en učinkovit mehanizem vplivanja na predsednika – medije. Vsi so postali spretni in brezobzirni žvižgači. Bannon in Kushner sta se skrbno izogibala lastnemu nastopanju v medijih; dva najmočnejša človeka v ameriški vladi sta bila večinoma povsem neslišna, izogibala sta se skoraj vsem intervjujem in celo tradicionalnim televizijskim političnim debatam ob nedeljah zjutraj.
Vendar pa sta bila oba zelo aktivna v ozadju skoraj vsega medijskega poročanja iz Bele hiše. Na samem začetku, preden sta se tudi medsebojno spopadla, sta bila povezana v ločenih napadih na Priebusa. Kushnerjeva najljubša izpostava je bila jutranja oddaja Morning Joe, ki sta jo vodila predsednikova prijatelja Joe Scarborough in Mika Brzezinski. Na vrhu Bannonovega telefonskega imenika so bili all-right mediji ('Bannonov burkaški Breitbart', kot je govorila Welsheva.)
Vsi so bili žvižgači
Do konca prvega meseca sta imela Bannon in Kushner mrežo svojih primarnih medijskih izpostav, hkrati pa še sekundarno mrežo, prek katere sta zameglila vtis o pristranskosti prvih. Tako Trumpova Bela hiša na eni strani izraža izjemno sovraštvo do medijev, hkrati pa jih na drugi strani sama oskrbuje z vsemi pikantnimi notranjimi informacijami, ki jih mediji potrebujejo za 'sovražno' poročanje. Vsaj v tem smislu je Trumpova administracija dosegla nove mejnike v preglednosti delovanja izvršne oblasti.
Krivdo za nenehno odtekanje informacij pripisujejo nižjim uradnikom in stalnim uslužbencem, kar je doseglo vrhunec konec februarja 2017, ko je Sean Spicer sklical sestanek celotnega moštva – vsi so morali pred vhodom v pisarno odložiti telefone – na katerem je grozil, da bodo začeli z rednimi naključnimi preverjanji telefonov, ter svaril pred uporabo šifriranih tekstovnih aplikacij. Vsi so veljali za potencialne žvižgače; vsi so obtoževali druge, da so žvižgači. Vsi so bili žvižgači.
Nekega dne je Kushner obtožil Welshevo, da odnaša informacije o njem. Takoj ga je izzvala: 'Podatki iz mojega telefona proti tvojim; moja elektronska pošta proti tvoji.'
Toda večina informacij, še posebej tistih najbolj sočnih, je prihajala iz vrhov – da ne govorimo o tistem, ki sedi prav na vrhu.
"Ne more utihniti"
Predsednik ne more utihniti. Ves čas tarna, ves čas se smili sam sebi, vse bi naredil, da bi bil ljubljen. Pri tem pa ne razume niti, zakaj ga imajo radi, niti, zakaj ga je tako težko imeti rad. Lahko je ves dan srečen, ko se prek Bele hiše valijo kolone sindikalistov ali direktorjev, potem pa dobra volja zvečer po nekaj urah gledanja televizijskih novic izgine. Takrat se spravi na telefon in nenadzorovano kliče prijatelje in si daje duška nad mediji in svojimi ljudmi. Nekateri pravijo, da 'zastruplja vodo pri izviru', da med njih seje nezaupanje, slabo voljo in medsebojno obtoževanje.
Ko po večerji vzame v roke telefon, je to zadeva z zelo negotovim izidom. Včasih paranoično, včasih sadistično ugiba o napakah in slabostih posameznih sodelavcev. Bannon je nezvest (pustimo ob strani, da je že na prvi pogled videti 'kot kup dreka'). Priebus je slabič (da ne omenjamo nizke rasti – pritlikavec.) Kushner je priliznjenec. Spicer je neumen (in še grozno je videti). Conwayjeva je kričava cmera. Jared in Ivanka se ne bi smela nikoli preseliti v Washington.
Sogovornikom se ti pogovori večinoma zdijo čudaški, alarmantni, popolnoma skregani z razumom, zato pogosto pozabijo na zaupno naravo predsednikovih klicev in njegove komentarje še vroče prenesejo naprej. Novice o notranjih odnosih v Beli hiši zaokrožijo brez vsakih omejitev. Le da ne gre zgolj za notranje odnose – čeprav jih mediji potem tako predstavijo – temveč za blodnje uma, ki spreminja smer tako hitro, kot lahko Trump govori.
Preberite še preostale odlomke:
1. Melania Donaldu: Tega ne bom prenesla
2. "Vsem na očeh se je prepiral z Melanio, ki je bila na robu joka"
3. Trumpa so svarili: To so sile, s katerimi se ne gre igrati
4. Trump v čudaškem govoru: Verjemite mi, pameten človek sem
5. Trump: Vidva bi se morala že končno poročiti
6. Po Kennedyju prvič, da ima predsedniški par ločeni spalnici
Naslednji odlomek bomo objavili v sredo.
7