Sreda, 16. 4. 2025, 18.22
4 dni, 5 ur
Vojna v Ukrajini
Trump jih pušča na cedilu: zavrnil je ponudbo, vredno 44 milijard evrov

Donald Trump je ponudbo Volodimirja Zelenskega zavrnil z besedami: "Ne morete začeti vojne proti sovražniku, ki je 20-krat večji, potem pa upati, da vam bo nekdo dal rakete."
Ameriški predsednik Donald Trump Kijevu ne želi prodati dodatnih sistemov zračne obrambe patriot, četudi bi za to prejel 50 milijard dolarjev oziroma 44 milijard evrov evropskih sredstev. Donosen posel je zavrnil, obenem pa izrekel nove obtožbe zoper ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
18.08 Trump je zavrnil 44 milijard evrov vredno ukrajinsko ponudbo za sisteme Patriot
16.15 Rusi izdali, kaj bi radi storili z zamrznjenim denarjem
13.44 Ukrajina podaljšala vojno stanje in mobilizacijo do začetka avgusta
10.00 V ruskih napadih na Herson ubit en človek, več ranjenih
18.08 Trump je zavrnil 44 milijard evrov vredno ukrajinsko ponudbo za sisteme Patriot
Ameriški predsednik Donald Trump Kijevu ne želi prodati dodatnih sistemov zračne obrambe patriot, čeprav bi za to prejel 50 milijard dolarjev oziroma 44 milijard evrov evropskih sredstev. Donosen posel je zavrnil, obenem pa izrekel nove obtožbe zoper ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ukrajina, kot poročajo ukrajinski mediji, nujno potrebuje nove sisteme zračne obrambe, da prepreči nadaljnje ruske množične poboje civilistov. Ker samo Združene države Amerike proizvajajo rakete patriot, predsednik Trump pa je že pred prevzemom položaja jasno povedal, da Ukrajini ne želi več pomagati zastonj, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za omenjeno orožje Trumpu ponudil plačilo. Denar bi pridobil iz evropskih sredstev in zamrznjenega ruskega premoženja. Za vsako raketo je ponudil 5,5 milijona evrov. "Dajte nam paket, ki vključuje zračno obrambo in druga pomembna orodja, in plačali ga bomo," je dejal Zelenski.
Trump je ponudbo Zelenskega zavrnil z besedami: "Ne morete začeti vojne proti sovražniku, ki je 20-krat večji, potem pa upati, da vam bo nekdo dal rakete."
"Dajte nam paket, ki vključuje zračno obrambo in druga pomembna orodja, in plačali ga bomo," je dejal Zelenski.
Zavrnitev Washingtona je v Ukrajini sprožila ogorčenje. To po mnenju opazovalcev in aktivistov kaže, da Združene države Amerike niso zainteresirane za "ustavitev prelivanja krvi", kot pogosto trdi Trump. Namesto tega njegova politika še pospešuje agresijo proti Ukrajini.
16.15 Rusi izdali, kaj bi radi storili z zamrznjenim denarjem
Rusija je prosila ZDA, naj ji dovolijo uporabo zamrznjenega državnega premoženja za nakup letal Boeing, enkrat ko bo v Ukrajini doseženo premirje in bodo odpravljene sankcije, poroča Bloomberg s sklicevanjem na vir v Moskvi.
Po navedbah vira zahteva ni pogoj za dogovor o prekinitvi ognja, a Rusija razume, da sredstev ni mogoče uporabiti za takšne nakupe, medtem ko se konflikt nadaljuje.
Za ZDA bi bil tak dogovor vsekakor dobrodošel, sploh potem ko je Kitajska napovedala, da zaradi trgovinske vojne ne bo več kupovala ameriških letal.
Dogovor, ki dovoljuje nakup letal, izdelanih v ZDA, bi lahko postal del širšega sporazuma o omilitvi sankcij, če se sovražnosti končajo, ugotavlja Bloomberg.
V komentarju za ta medij je tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bryan Hughes dejal, da ZDA "ne bodo razpravljale o kakršnih koli gospodarskih zavezah, dokler ne bo vzpostavljena prekinitev ognja".
13.44 Ukrajina podaljšala vojno stanje in mobilizacijo do začetka avgusta
Ukrajinski parlament je kljub pogovorom o prekinitvi ognja v Ukrajini danes znova podaljšal vojno stanje in splošno mobilizacijo, ki ju je Kijev uvedel ob začetku ruske invazije februarja 2022 in ju odtlej večkrat podaljšal. Ukrepa bosta tako v veljavi še 90 dni oziroma do začetka avgusta, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po poročanju medijev je za oba predloga predsednika Volodimirja Zelenskega glasovalo nekaj več kot dve tretjini poslancev. Po podpisu Zelenskega bo vojno stanje, ki bi se sicer izteklo 9. maja, ostalo v veljavi do 6. avgusta.
Nekdanji predsednik Petro Porošenko je bil pred glasovanjem v parlamentu kritičen, ker so o tem odločali skoraj mesec dni pred iztekom roka, in menil, da gre za zlorabo vojnega stanja. "Uporablja se ne le za obrambo države, ampak tudi za vzpostavitev avtoritarnega režima," je na družbenih omrežjih zapisal vodja ukrajinske opozicije.
V času vojnega stanja lahko moški med 18. in 60. letom starosti, za katere velja vojaška dolžnost, državo zapustijo le v izrednih primerih. Med vojnim stanjem so prepovedane tudi parlamentarne in predsedniške volitve.
10.00 V ruskih napadih na Herson ubit en človek, več ranjenih
Guverner regije Herson Oleksandr Prokudin je potrdil, da je bil v ruskem napadu ubit en človek, še trije ljudje pa so ranjeni. Opozoril je, da so se napadi nadaljevali tudi, ko so na prizorišče prispeli reševalci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To je namerna taktika Rusije, da bi preprečila reševanje žrtev ter škodovala zdravnikom, reševalcem in policistom," je dodal.
V Odesi so bili medtem v napadih z droni ranjeni trije ljudje, več objektov pa je bilo poškodovanih, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Napad na regijo je Rusija izvedla po obisku generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja, ki je v torek v Odesi obsodil ruske napade na ukrajinske civiliste.
Tudi v Kijevu in številnih drugih večjih mestih po Ukrajini so se ponoči oglasile sirene, ki so opozarjale na napade, navaja nemška tiskovna agencija dpa.