Sreda, 19. 2. 2025, 16.08
15 ur, 35 minut
"Ministru sem naročila: kupuj, kupuj, kupuj"

Danska bo v naslednjih dveh letih porabila dodatnih 50 milijard kron (6,7 milijarde evrov) za obrambo zaradi nenehne grožnje, ki jo Rusija predstavlja za Evropo, je napovedala premierka Mette Frederiksen
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer dejal, da bi lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že zdavnaj končal vojno, ki je sploh ne bi smel začeti. Predsednika države, ki jo je februarja 2022 napadla Rusija, je označil za nesposobneža, ki uživa le štiri odstotke javne podpore, in pozval k volitvam v Ukrajini. Zelenski je Trumpove izjave odločno zavrnil. "Predsednik Trump, ki ga zelo spoštujemo kot voditelja ZDA, na žalost živi v tem dezinformacijskem prostoru," je dejal. Evropske države medtem hitijo z napovedmi o drastičnem povišanju obrambnih proračunov. Zadnji primer je Danska, ki naj bi izdatke za obrambo povečala za 6,7 milijarde evrov.
20.59 Macron in Starmer prihodnji teden v Washingtonu
19.22 Danska v naslednjih dveh letih povečuje izdatke za obrambo za 6,7 milijarde evrov
18.01 Trump Zelenskega označil za neizvoljenega diktatorja
15.51 Putin: Rusija nikoli ni izključila možnosti pogajanj o Ukrajini
12.59 Zelenski obsodil Trumpove komentarje glede razmer v Ukrajini
12.28 Lavrov: Alternative ni, treba je izkoreniniti temeljni vzrok ukrajinske krize
10.58 Kremelj pogovore z ZDA vidi kot pomemben korak k razrešitvi konflikta v Ukrajini
10.04 Odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino prispel v Kijev
7.00 Trump: Zelenski bi že zdavnaj lahko končal vojno
20.59 Macron in Starmer prihodnji teden v Washingtonu
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer bosta prihodnji teden v Beli hiši obiskala predsednika ZDA Donalda Trumpa, je danes za ameriško televizijo Fox News potrdil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Michael Waltz.
Do obiska prihaja v času naraščanja napetosti v čezatlantskih odnosih zaradi Trumpovega odnosa do vojne v Ukrajini, ki je v sredo krivdo za vojno pripisal napadeni Ukrajini, danes pa je njenega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za diktatorja.
Trump se je prav tako sredi meseca v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom dogovoril za takojšen začetek mirovnih pogajanj. Ukrajina je bila tudi v ospredju prvega srečanja delegacij ZDA in Rusije na visoki ravni po začetku invazije v Rijadu.
Po tovrstni spremembi usmeritve ZDA tako Kijev kot njegove evropske zaveznice skrbi, da bodo pogajanja o končanju konflikta potekala mimo njih.
Starmer je po prvem srečanju voditeljev v Parizu poudaril, da lahko samo varnostna jamstva ZDA odvrnejo Rusijo od ponovnega napada na Ukrajino. Ponovil je še, da je pripravljen v Ukrajino poslati britanske vojake kot mirovne sile, če bo dosežen trajen mir.
Tudi Macron, ki Rusijo vidi kot eksistencialno grožnjo za Evropejce, je dejal, da Pariz razmišlja o napotitvi vojakov v Ukrajino in pri tem pojasnil, da bi to lahko potekalo v najbolj omejenem obsegu in stran od konfliktnih območij.
19.22 Danska v naslednjih dveh letih povečuje izdatke za obrambo za 6,7 milijarde evrov
Danska premierka Mette Frederiksen je danes izjavila, da se rezi v obrambne izdatke ne smejo nikoli več ponoviti, poroča Euronews.
Danska bo v naslednjih dveh letih porabila dodatnih 50 milijard kron (6,7 milijarde evrov) za obrambo zaradi nenehne grožnje, ki jo Rusija predstavlja za Evropo, je napovedala Frederiksen. Obsežno oboroževanje je na novinarski konferenci v Kopenhagnu obljubila v luči varnostne ogroženosti Danske.
Mette Frederiksen, danska premierka, pravi, da zdaj ne šteje nič drugega kot hitrost.
Frederiksen je priznala, da je bilo narobe, da so države, kot je Danska, v zadnjih desetletjih zmanjšale izdatke za obrambo. "To se ne sme nikoli več ponoviti," je poudarila.
Zaradi dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini je evropska varnost ogrožena. "Ne vemo, kaj načrtuje, vemo pa, da je Rusija v procesu ponovnega oboroževanja," je dodala Frederiksen.
V sporočilu svojemu obrambnemu ministru Troelsu Lundu Poulsenu mu je predala naročilo naj "kupuje, kupuje, kupuje".
"Če ne moremo dobiti najboljše opreme, kupimo naslednjo najboljšo. Zdaj šteje le ena stvar, in to je hitrost,” je prepričana danska premierka.
Danski politični komentatorji so izrazili pomislek, da je bilo na tiskovni konferenci podanih malo podrobnosti o tem, za kaj bo novi proračun dejansko porabljen.
Zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da bo Danska zdaj za obrambo namenila več kot tri odstotke svojega BDP. Napoved dodatnih sredstev prihaja po tem, ko so danske oblasti lani napovedale, da bodo v naslednjih desetih letih za vojsko porabile 190 milijard kron (25,5 milijarde evrov). Zadnje povečanje danskega vojaškega proračuna je prišlo po tem, ko je novi ameriški predsednik Donald Trump pozval evropske države, naj za obrambo namenijo več denarja.
Trumpova administracija je prejšnji teden šokirala Evropo, ko je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal voditeljem celine, da morajo oni – in ne ZDA – jamčiti za evropsko varnost. Evropske voditelje je vznemirila tudi Trumpova odločitev, da ta teden Ukrajince izloči iz pogovorov v Savdski Arabiji o morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini.
18.01 Trump Zelenskega označil za neizvoljenega diktatorja
Predsednik ZDA Donald Trump je danes v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Socialukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "relativno uspešnega komika" in neizvoljenega diktatorja, ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil". Trump je še zatrdil, da lahko samo on zagotovi konec vojne v Ukrajini.
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) February 19, 2025
"Zelenski je ZDA prepričal, da so porabile 350 milijard dolarjev za vojno, ki je ni mogoče dobiti, ki je sploh ne bi bilo treba začeti, on pa je brez ZDA in 'TRUMPA' nikoli ne bo mogel razrešiti," je zapisal predsednik ZDA.
Trump trdi, da so ZDA za podporo Ukrajini porabile 200 milijard dolarjev več od Evrope in da v nasprotju z Evropo nimajo nikakršnih zagotovil o vračilu denarja.
Dodal je, da je vojna v Ukrajini veliko pomembnejša za Evropo kot za Združene države, ki jih od evropske celine "ločuje velik in lep ocean".
Ob tem je kritiziral tako Zelenskega kot svojega predhodnika Joeja Bidna, ki ga je ukrajinski predsednik po Trumpovem mnenju uspešno manipuliral.
"Poleg tega Zelenski zavrača volitve in priznava, da je polovica denarja, ki smo mu ga poslali, izginila," je bil oster Trump.
Ukrajinskega predsednika je znova obtožil, da ima nizko podporo v javnomnenjskih anketah, in ga označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".
"Mi se z Rusijo uspešno pogajamo o končanju vojne, kar lahko storita le 'TRUMP' in Trumpova administracija. Biden ni nikoli niti poskusil, Evropi ni uspelo vzpostaviti miru. Rad imam Ukrajino, vendar se je Zelenski odrezal zelo slabo, njegova država je uničena in po nepotrebnem je umrlo NA MILIJONE ljudi," je še zapisal Trump.
Predsednik ZDA je s svojimi izjavami v zadnjih dneh povzročil zaskrbljenost in ogorčenje tako v Ukrajini kot v Evropi. Tudi Zelenski je danes že kritiziral Trumpa in njegove izjave ter po torkovih pogovorih z Rusijo obtožil ZDA, da Moskvi pomagajo pri izvijanju iz mednarodne izolacije zaradi invazije na Ukrajino.
15.51 Putin: Rusija nikoli ni izključila možnosti pogajanj o Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin se je prvič odzval na včerajšnji prvi krog pogajanj z Američani o Ukrajini. Izid pogajanj med rusko in ameriško delegacijo v Riadu je ocenil kot pozitiven in poudaril, da je srečanje prvi korak k obnovitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z Bližnjim vzhodom, energetiko in raziskovanjem vesolja. Po njegovih besedah je bil cilj pogovorov povrniti zaupanje med državama, brez katerega po njegovih besedah ni mogoče rešiti nobenega ključnega vprašanja, vključno s konfliktom v Ukrajini.
V izjavi je tudi poudaril, da Rusija nikoli ni izključila možnosti pogajanj o Ukrajini in ni prekinila stikov ne z Evropejci ne s Kijevom. Po njegovih besedah so bile evropske in ukrajinske oblasti tiste, ki so te stike prekinile ali prepovedale. Dodal je še, da se Moskva ne vmešava v notranje zadeve ZDA in Evrope, za razliko od evropskih voditeljev, ki so po njegovih besedah odkrito vplivali na ameriške volitve in uporabljali žaljiv ton do političnih akterjev v ZDA.
Glede možnosti srečanja z Donaldom Trumpom je Putin komentiral, da je volja do srečanja obojestranska, a da je zaradi stanja odnosov med državama tako srečanje zahtevnejše od preprostega pogovora "ob skodelici kave". Opozoril je tudi, da Trump zdaj začenja dobivati "objektivne informacije" o situaciji.
Ob zaključku odnosov med Moskvo in Washingtonom je Putin povedal, da se obe strani strinjata, da je treba delo diplomatskih predstavništev normalizirati, kar lahko štejemo za enega prvih konkretnih korakov k zmanjšanju napetosti.
Seveda pa je v treh letih od napada na Ukrajino postalo jasno, da se pogledi na pojem pogajanj med državami precej razlikujejo.
12.59 Zelenski obsodil Trumpove komentarje glede razmer v Ukrajini
Ameriški predsednik Donald Trump je obkrožen z dezinformacijami, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes dejal v odzivu na nedavne Trumpove komentarje o nizki podpori predsedniku med ukrajinsko javnostjo. ZDA je obtožil, da Rusiji pomagajo pri izvijanju iz mednarodne izolacije zaradi invazije na Ukrajino.
"Predsednik Trump, ki ga zelo spoštujemo kot voditelja ZDA, na žalost živi v tem dezinformacijskem prostoru," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal Zelenski in uradnike v Moskvi obtožil zavajanja ameriškega predsednika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je v torek zvečer v izjavi za ameriške medije dejal, da ima Zelenski le štiri odstotke javne podpore, in pozval k volitvam v Ukrajini.
Zelenski je danes v odzivu dejal, da gre za napačno številko in za dezinformacijo iz Moskve, kar lahko Ukrajina po njegovih besedah tudi dokaže.
Dodal je, da ga v tem trenutku nihče ne bi mogel zamenjati na položaju, saj je njegova podpora med Ukrajinci visoka in dosega 58 odstotkov, poroča britanski BBC.
Ukrajinski predsednik je v luči torkovih pogovorov med delegacijama Rusije in ZDA menil še, da Washington pomaga Moskvi pri preboju iz mednarodne izolacije, v kateri se je Rusija znašla po invaziji na zahodno sosedo leta 2022.
"Menim, da so ZDA pomagale Putinu, da se je izvil iz dolgoletne izolacije, kar zagotovo nima pozitivnega vpliva na Ukrajino," je dodal Zelenski.
Izpostavil je tudi, da Ukrajina želi od zahodnih zaveznic še letos dobiti trdna varnostna zagotovila, preden se bo vojna lahko končala.
Ukrajinski predsednik je znova zavrnil tudi Trumpov predlog, ki bi ZDA omogočil dostop do redkih zemelj v Ukrajini v zameno za vojaško in drugo pomoč.
12.28 Lavrov: Alternative ni, treba je izkoreniniti temeljni vzrok ukrajinske krize
Alternativne rešitve ne obstajajo, treba je izkoreniniti temeljni vzrok ukrajinske krize, je danes dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pri tem je izpostavil nesprejemljivost ukrajinskega približevanja zvezi Nato in pohvalil izjave predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je v torek zvečer odgovornost za vojno pripisal Ukrajini.
"Nujno je odpraviti temeljne vzroke ukrajinske krize," je po poročanju britanskega BBC povedal Lavrov in dodal, da je podobno stališče prejšnji teden v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Ruski zunanji minister je ob tem danes pohvalil izjave predsednika Trumpa, ki je v torek zvečer dejal, da bi lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že zdavnaj končal vojno, ki se sploh ne bi smela začeti in se tudi ne bi, če bi bil on predsednik ZDA.
"Trump je prvi in doslej edini zahodni voditelj, ki je javno in glasno povedal, da je bila eden od temeljnih vzrokov za trenutne razmere v Ukrajini prejšnja administracija ZDA, ki je Ukrajino vztrajno vlekla v Nato," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dodal Lavrov.
"Nujno je odpraviti temeljne vzroke ukrajinske krize," je po poročanju britanskega BBC povedal Lavrov .
Povedal je, da so "tej temi posvetili posebno pozornost" tudi na torkovih pogovorih v Savdski Arabiji med delegacijama Rusije in ZDA, ki sta ju vodila zunanja ministra obeh držav.
"Predvsem gre za odpravo groženj ruski varnosti, ki so se dolga leta ustvarjale z vključevanjem Ukrajine v Nato," je še dejal Lavrov.
Zavezništvo je že leta 2008 v Bukarešti Ukrajini obljubilo, da bo sčasoma postala članica, tovrstne obljube pa so se še okrepile po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Ruski predstavniki sicer stalno zatrjujejo, da bi članstvo Ukrajine v Natu za Moskvo pomenilo popolnoma nesprejemljivo varnostno grožnjo, tako članice in vodstvo Nata pa so večkrat zatrdili, da ima vsaka neodvisna država pravico sama izbrati, kateri skupini ali zavezništvu se bo pridružila.
10.58 Kremelj pogovore z ZDA vidi kot pomemben korak k razrešitvi konflikta v Ukrajini
Pogovori med predstavniki Rusije in ZDA, ki so v torek potekali v Rijadu, predstavljajo pomemben korak na poti do razrešitve konflikta v Ukrajini, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ni pa dal jasnega odgovora, kdaj naj bi se srečala voditelja obeh držav, Vladimir Putin in Donald Trump.
"Naredili smo zelo, zelo pomemben korak k ustvarjanju pogojev za mirno rešitev," je po torkovih pogovorih, na katere Ukrajina ni bila povabljena, danes dejal Peskov, čigar izjave so povzele ruske in druge tuje tiskovne agencije.
"Da bi lahko izvedli, v prenesenem pomenu besede, reanimacijske ukrepe, bodo diplomati zdaj začeli delati v luči dogovora, ki ga je zunanji minister Sergej Lavrov včeraj dosegel z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom," je po navedbah ruskih medijev in agencije Reuters sporočili Peskov.
"Naredili smo zelo, zelo pomemben korak k ustvarjanju pogojev za mirno rešitev," je po torkovih pogovorih, na katere Ukrajina ni bila povabljena, danes dejal Dimitrij Peskov.
"Toda to je prvi korak ... Seveda je nemogoče vse urediti v enem dnevu ali tednu. Pred nami je še dolga pot," je dodal.
Povedal je tudi, da bi se ruski predsednik Putin in ameriški predsednik Trump lahko sestala še ta mesec, a takoj zatem dodal, da bo za pripravo srečanja v živo potreben čas.
Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je po torkovih pogovorih v Savdski Arabiji dejal, da je malo verjetno, da bi se srečanje predsednikov odvilo že prihodnji teden. Pred tem morata namreč delegaciji obeh držav opraviti še nekaj intenzivnega pripravljalnega dela.
Delegaciji ZDA in Rusije sta se v torek dogovorili, da bodo sestavili ekipi za pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. Predstavniki ZDA so se ob tem zavzeli za pravično in trajno rešitev konflikta, Rusija pa je vztrajala, da je članstvo Ukrajine v Natu nesprejemljivo.
10.04 Odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino prispel v Kijev
Posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg je danes prispel v Kijev, kjer se bo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ob prihodu je ocenil, da je obisk priložnost za morebitna pogajanja, poroča britanski BBC.
"Poslušali bomo. Pripravljeni smo zagotoviti, kar je potrebno. Razumemo tudi potrebo po varnostnih jamstvih," je dejal Kellog.
Kot je pojasnil, se bo nato vrnil v ZDA, kjer se bo med drugim sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom.
Kellog se je v torek mudil v Bruslju. Med drugim se je srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je poudarila, da je EU pripravljena sodelovati z ZDA v prizadevanjih za trajen in pravičen mir v Ukrajini. Obenem mora vsaka rešitev konflikta spoštovati neodvisnost in ozemeljsko celovitost te države.
Ta teden se je zvrstilo že več srečanj o vojni v Ukrajini. Med drugim je v ponedeljek v Parizu potekalo srečanje voditeljev ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato v Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa bo danes gostil že drugi vrh na to temo, na katerem bo sodelovalo več evropskih držav in Kanada.
V Savdski Arabiji so bili v torek pogovori delegacij ZDA in Rusije o obnovi odnosov med državama in vojni v Ukrajini. Dogovorili so se, da ZDA in Rusija sestavita ekipi za pogajanja o končanju vojne v Ukrajine. ZDA se je zavzela za pravično in trajno rešitev konflikta, Rusija pa je vztrajala, da je članstvo Ukrajine v Natu nesprejemljivo.
7.00 Trump: Zelenski bi že zdavnaj lahko končal vojno
Trump se je v torek zvečer v Mar a Lagu na Floridi v pogovoru z novinarji razburil ob vprašanju, zakaj ZDA niso vključile Ukrajine v pogovore z Rusijo.
"Tam so že tri leta"
"Danes sem slišal pritožbe, da niso bili povabljeni. No, tam so že tri leta. (...) Nikoli ne bi smeli začeti. Lahko bi se dogovorili," je dejal predsednik ZDA, ki so doslej odločno podpirale obrambo Ukrajine v vojni, ki jo je začela Rusija.
Donald Trump je Volodimirja Zelenskega dodobra skritiziral.
Evropske zaveznice in tudi ameriški strokovnjaki s področja nacionalne varnosti so šokirani nad Trumpovim odnosom do Ukrajine in Rusije, potem ko sta ameriška in ruska delegacija v Savdski Arabiji v torek začeli pogovore o koncu vojne.
Trump je zagotovil, da je bil prvi krog pogovorov zelo dober, in nadaljeval s kritikami Zelenskega.
Trump: Zelenski ima štiri odstotke javne podpore, država pa je razbita na koščke
"V Ukrajini nismo imeli volitev, imamo pa vojno stanje, kjer ima vodja Ukrajine – to nerad povem – štiri odstotke javne podpore, država pa je razbita na koščke," je dejal Trump in zavrnil obtožbo, da s tem zagovarja ruske prioritete. Že dolgo je minilo, odkar so imeli v Ukrajini volitve, je dejal. "To ni ruska stvar, to prihaja od mene," je dejal.
Kot je poudaril, je po pogovorih ameriške in ruske delegacije v Rijadu bolj prepričan v dogovor o koncu vojne. Pri tem je poudaril, da so Ukrajinci utrujeni od vojne in si želijo, da se konča.