Četrtek, 10. 4. 2025, 11.19
2 dneva, 4 ure
Trumpova kapitulacija: to je usodna mina, na katero je stopil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,17
Donald Trump je 2. aprila napovedal, da je konec obdobja, ko so ameriški zavezniki in sovražniki ropali ZDA. V sredo pa je za 90 dni zamrznil carinsko vojno proti skoraj vsemu svetu. Za zdaj je ohranil desetodstotne splošne carine in dvignil carine na kitajsko blago na 125 odstotkov. Zamrznitev carinske vojne so nekateri že označili kot Trumpovo kapitulacijo.
Čeprav Trumpovi vneti privrženci trdijo, da je njegova napoved carin za skoraj ves preostali svet in nato njihov 90-dnevni odlog (z izjemo Kitajske) briljantna umetnost dogovarjanja, pa je v resnici Trump kapituliral. Glavni razlog njegove (začasne?) kapitulacije je bil najstrmejši padec cen ameriških državnih obveznic v zadnjih 40 letih. ZDA bi lahko imele resne težave pri refinanciranju ameriškega dolga in izdaji novega dolga. Donald Trump pa za zdaj še vedno ohranja desetodstotne splošne carine in izjemno visoke, 125-odstotne carine za Kitajsko. A veliko vprašanje je, ali lahko ZDA s carinsko vojno spravijo Kitajsko na kolena. Nekateri so celo prepričani, da Trump s carinsko vojno proti Pekingu ZDA koplje grob.
Ko je ameriški predsednik Donald Trump 2. aprila, na t. i. dan osvoboditve, napovedal carine za skoraj vse države na svetu, je trdil, da je s tem konec ropanja ZDA (pri čemer naj bi ameriški zavezniki še bolj ropali ZDA kot ameriški sovražniki). Čeprav je trdil, da gre za vzajemne carine, se je hitro ugotovilo, da izračun carinskih stopenj za posamezne države temelji na višini njihovega trgovinskega presežka z ZDA.
Najvišje carine za revne države
Zaradi takšnega izračuna je sledilo absurdno stanje, ko so najvišje carinske stopnje dobile revne države, ki v ZDA običajno izvažajo kakšen pridelek (Madagaskar na primer vaniljo), presežek pa imajo, ker so preveč revne, da bi iz ZDA kupovale blago v velikem obsegu.
Kako so ameriške obveznice zamrznile Trumpovo carinsko vojno proti svetu:
Bond vigilantes 1 Trump 0
— Andrew Neil (@afneil) April 9, 2025
Trump pauses his tsunami of tariffs after steepest fall in US government bond prices in 40 years. Wall Street traders were dumping US government debt, raising 30-year borrowing costs to 5%, a two-year high and above borrowing costs of Greece.
Yields…
Pozneje so Trump, njegovi ministri ali njegovi privrženci na družbenih omrežjih spreminjali cilje carinske vojne. Tako naenkrat ni šlo več za vzajemne carine, ampak za popolno izkoreninjenje ameriškega trgovinskega primanjkljaja z vsako državo na svetu.
Carine kot vrnitev v zlata 50. leta in razredni boj
Drugič se je bolj izpostavljal projekt ponovne industrializacije ZDA in so carine tako le vzvod, da se izgubljena industrijska delovna mesta spet vrnejo iz tujine. Carine naj bi tako ZDA spet vrnile v 50. leta preteklega stoletja, v čas nekakšne ameriške zlate dobe. Pri tem se je včasih izpostavljalo, da je ta ponovna industrializacija pomembna zaradi strateške varnosti ZDA.
Trumpovi nasprotniki se norčujejo iz Trumpovih nepredvidljivih in protislovnih potez ter iz njegovih podpornikov:
Perfect pic.twitter.com/VBfOYr8HjX
— Republicans against Trump (@RpsAgainstTrump) April 9, 2025
Tretjič so bile carine mehanizem, s katerim se bo povečala blaginja ameriškega srednjega razreda, ki naj bi bil zapostavljen v zadnjih desetletjih. Trumpova levičarska privrženka Batya Ungar-Sargon, ki zase pravi, da je Maga levičarka, je Trumpove carine označila celo za razredni boj delavskega razreda proti Wall Streetu.
Carine kot dvig testosterona
Četrtič so bile carine in posledična ponovna industrializacija ZDA vzvod, s katerim naj bi med ameriškimi moškimi, ki bi dobili delo v novih tovarnah, okrepili moškost. Televizijski voditelj Greg Gutfeld je tako v svoji oddaji na Fox News trdil, da so lahko Trumpove carine ultimativni dvig testosterona.
Trump je še tik pred zamrznitvijo carin trdil, da se mu tuje države priklanjajo in skušajo doseči dogovor z njim:
Trump: “These countries are calling us up. Kissing my ass."
— Richard Hanania (@RichardHanania) April 9, 2025
Now you understand what this is all about. American businesses too, and the politicians they have influence over.
There is a plan. It’s to give himself power while the global economy tanks.
pic.twitter.com/h7MKSkSbc5
Petič je bila carinska vojna proti vsemu preostalemu svetu le način, kako bo Trump prisilil vse države, da bodo sklenile prostotrgovinske sporazume ZDA. Pri tem pa (namenoma?) pozabljajo, da je Trump protekcionist, ki nima rad svobodne trgovine.
Carine kot briljantna past za Kitajsko
Šestič, še zlasti po Trumpovi kapitulaciji oziroma 90-dnevnem odlogu carin (z izjemo splošnih desetodstotnih carin) za vse razen Kitajsko, Trumpovi podporniki trdijo, da so bile carine le briljantna taktika, ki je spravila v past Kitajsko. Torej je Trump vse počel le zato, da bi Kitajsko sprovociral v carinsko vojno. Kot vemo, je Trump za Kitajsko uvedel 125-odstotne carine, medtem ko je Kitajska kot protiukrep uvedla 84-odstotne carine na ameriško blago.
Trump je tudi sam priznal, da ga je trg državnih obveznic prisilil v 90-dnevni odlog:
Reporter: Did the bond market persuade you to reverse?
— Acyn (@Acyn) April 9, 2025
Trump: I was watching the bond market. It's very tricky. If you look at it now it's beautiful. The bond market right now is beautiful. But I saw last night where people were getting a little queasy. pic.twitter.com/1WIpOsG8y2
Vprašanje je seveda, ali lahko Trump Kitajsko, ki je najresnejša tekmica za svetovno prevlado, na kolena spravi z visokimi carinami, ki bodo Kitajsko dobesedno odklopile od ameriškega trga. Dejstvo je, da so ZDA za Kitajsko največji izvozni trg: izvoz na ameriški trg predstavlja okoli 15 odstotkov vsega kitajskega izvoza in okoli tri odstotke kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP).
"Carine za Kitajsko ne bodo usodne"
V Avstraliji živeči poznavalec kitajskega gospodarstva John Lee je v intervjuju za švicarski medij Watson dejal, da je Kitajska veliko manj odvisna od izvoza kot na primer Nemčija. Nemčija izvozi približno polovico proizvedenega blaga in storitev, Kitajska pa zdaj izvozi le še 20 odstotkov proizvedenega blaga in storitev. Da, carine bodo prizadele Kitajsko, nikakor pa niso usodne, trdi Lee.
Trumpovi medijski podporniki trdijo, da bo Trump zlomil Kitajsko, tako kot je Reagan Sovjetsko zvezo:
Watters: Remember how Reagan crushed the soviet union? He used economic force and military spending to break them into pieces. Trump has an opportunity to do the exact same thing here in China. It's what everybody has always wanted pic.twitter.com/mWNm6p52B6
— Acyn (@Acyn) April 10, 2025
Na vprašanje (intervju je bil pred Trumpovim 90-dnevnim odlogom, op. p.), ali je Kitajska zmagovalka trgovinske vojne z ZDA, je Lee odgovoril: "Če z 'zmago' mislite 'izgubiti manj kot drugi,' potem ja. Kitajska seveda še vedno izvaža v znatnem obsegu. Toda, kot že rečeno, je manj odvisna od izvoza kot večina drugih držav."
Ali Trump koplje grob ZDA?
Lee je tudi prepričan, da Kitajske ni mogoče prezreti, saj je zdaj največja trgovska država na svetu, torej država, na katero odpade največji delež svetovne trgovine. Glede na Trumpovo nestanovitnost zanašanje na ZDA ni več dobra strategija, še meni Lee.
Svarila, da bodo 125-odstotne carine na kitajsko blago dvignile cene v ZDA:
We calculated that post Trump “put” today, the tariff mix is actually worse —China exports more consumer goods to US than other countries, so boosting that (to 125%) relative to others will boost the hit to consumption goods. pic.twitter.com/Yw9QIgcXqG
— Anna Wong (@AnnaEconomist) April 9, 2025
Nemški medij Focus piše, da so zadnji dogodki kitajskega predsednika Ši Džinpinga okrepili v prepričanju, da so ZDA v zatonu: uničujoče izgube na delniških trgih, ohromelost trgovanja, previdnost med vlagatelji, naraščajoče cene. Ta dolgi seznam bo verjetno dal vtis – pa ne samo v Pekingu –, da Trump v Beli hiši ZDA koplje grob, ne pa da jo dejansko želi vrniti k njeni domnevno novi stari veličini.
Se je Peking dovolj dobro pripravil na Trumpa?
Peking se je, kot kaže, bolje pripravil na Trumpovo vrnitev kot druge države, ki so tradicionalno zaveznice Washingtona, piše Focus. Zato Kitajci samozavestno izjavljajo, da niso več odvisni od ZDA ter da je Kitajska najpomembnejša trgovinska partnerica več kot 150 držav in regij po vsem svetu.
