Četrtek, 6. 3. 2025, 7.17
2 uri, 12 minut
Trumpova vlada prekinila deportacije priseljencev z vojaškimi letali, ker so predragi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,48
Trumpova vlada je doslej izvedla okrog 30 deportacijskih letov z letali C-17, katerega ura poleta stane 26 tisoč evrov (28.500 dolarjev), in okrog 12 z letali C-130.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa od sobote ni izvedla nobenega poleta za deportacije nezakonitih priseljencev v ZDA z vojaškimi letali v Guantanamo na Kubo ali drugam, sta v sredo poročala Wall Street Journal in televizija NBC. Polete so za zdaj prekinili, ker so predragi. Medtem je podpredsednik ZDA JD Vance v sredo obiskal mejo z Mehiko in dejal, da ameriška vojska meje ne bo prestopila, ne glede na grožnje predsednika Trumpa.
Ministrstvo za obrambo ZDA je izračunalo, da ura poleta s transportnim letalom C-130 stane dobrih 19 tisoč evrov (skoraj 21 tisoč dolarjev), kar za pot na Guantanamo in nazaj pomeni do 233 tisoč evrov (250 tisoč dolarjev), kar je do 25 tisoč evrov (27 tisoč dolarjev) za enega deportiranega priseljenca, poroča NBC.
Trumpova vlada je doslej izvedla okrog 30 deportacijskih letov z letali C-17, katerega ura poleta stane 26 tisoč evrov (28.500 dolarjev), in okrog 12 z letali C-130.
Šlo je za polete med drugim v Indijo, Gvatemalo, Ekvador, Peru, Honduras, Panamo in Guantanamo. Trije poleti v Indijo in nazaj so stali vsak po tri milijone dolarjev, poroča Wall Street Journal.
Medtem pa polet z najetimi letali Službe za priseljevanje in carine (ICE) stane osem tisoč evrov (8.500 dolarjev) na uro, poroča časnik.
Bodo tisoč vojakov poklicali nazaj?
Trumpova vlada je januarja začela za deportacije uporabljati vojaška letala, kar naj bi bilo sporočilo Američanom in priseljencem, da resno misli z novo ostro politiko.
Odmevni so bili tudi poleti v Guantanamo, kamor je vlada poslala dodatnih tisoč vojakov, Pentagon pa je zdaj začel razprave o tem, da bi jih bilo pametno poklicati nazaj, ker Guantanamo ne ustreza standardom za pridržanje migrantov. Med drugim zaporniški objekti nimajo pitne vode in klimatskih naprav.
Pentagon in ministrstvo za domovinsko varnost nimata izdelanih načrtov za selitev 30 tisoč ljudi v Guantanamo, kamor so do zdaj prepeljali manj kot 200 ljudi iz držav Latinske Amerike, ki so jih že sprejele nazaj.
Vojaki po zakonu ne smejo imeti stikov s pridržanimi migranti, ICE pa nima na voljo dovolj agentov za dodatno delo, poroča NBC.
Vance obiskal mejo z Mehiko: Meje ne bomo prestopili
Podpredsednik ZDA JD Vance je v sredo med obiskom meje z Mehiko v Teksasu dejal, da ameriška vojska ne bo prestopila meje z Mehiko ne glede na grožnje predsednika Trumpa mamilarskim kartelom, poročajo ameriški mediji. Ni pa komentiral vprašanj o morebitnih zračnih napadih na kartele.
Vojna proti kartelom, ki jo je napovedal Trump, bo Mehiki preprečila, da bi postala "narko država", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Vance.
Vance je doslej najvišji član vlade na obisku južne meje, ki je ena od Trumpovih prioritet in eden od glavnih razlogov, da je bil lani izvoljen na položaj predsednika ZDA.
Njegova vlada zagovarja aretacije nezakonitih priseljencev, padec števila nezakonitih prehodov meje in opozarja na nadaljnjo grožnjo mamilarskih kartelov, ki jih je razglasila za tuje teroristične organizacije.
Zaradi zadnjega lahko teoretično nadnje pošlje tudi ameriško vojsko, vendar je Vance dejal, da kopenske enote meje z Mehiko ne bodo prestopile. "Danes tukaj ne bom napovedal invazije na Mehiko," je dejal. "Predsednik (...) bo govoril o teh vprašanjih, kot se mu bo zdelo potrebno," je dejal na novinarski konferenci v teksaškem Eagle Passu.
Na vprašanje o tem, zakaj številke o izgonih nezakonitih priseljencev niso večje od številk prejšnjih vlad, pa je Vance odgovoril, da je kriva vlada prejšnjega predsednika Joeja Bidna, ki je zmanjšala financiranje državnega aparata za priseljevanje.
Biden je lani glede na uradne proračunske podatke za boj proti tihotapljenju mamil čez mejo namenil slabe 4,2 milijarde evrov (4,5 milijarde dolarjev), 4,4 milijarde evrov (4,7 milijarde dolarjev) za zmanjšanje nezakonitih prehodov meje, 405 milijonov za dodatne mejne policiste in 794 milijonov evrov (850 milijonov dolarjev) za sodobno nadzorno tehnologijo.
