Sreda, 16. 4. 2025, 6.41
2 minuti
Trumpova zaveznica kupila delnice tik pred njegovo objavo in mastno zaslužila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,95
Ena od najbolj zvestih Trumpovih zaveznikov v kongresu Marjorie Taylor Greene, ki redno trguje na borzi, je tik pred Trumpovo napovedjo glede začasne prekinitve carin kupila delnice več velikih podjetij, vključno z Applom, ki je od takrat zrasel za približno pet odstotkov. Kupila je tudi delnice tehnoloških in energetskih podjetij, kot je Devon Energy Corporation, in farmacevtskega giganta Merck & Company. Dan prej je kupila delnice Palantirja, ki so od takrat poskočile za 19 odstotkov, in Advanced Micro Devices (AMD), katerih vrednost se je povečala za 21 odstotkov.
Ameriška republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je 8. in 9. aprila, tik preden je ameriški predsednik objavil namero o prekinitvi globalnih carin, kupila delnice v vrednosti med 21 tisoč in 315 tisoč dolarji (18.500 in 277.600 evri). Trumpova napoved je povzročila močan skok na borzi, kažejo uradni podatki. Trump bi v tuje zapore pošiljal tudi ameriške državljane, obsojene kaznivih dejanj, globalne carine pa opravičuje z desetletja trajajočim odiranjem, ki naj bi ga utrpele ZDA, kot je dejal v pogovoru za Fox News. ZDA pa naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN.
11.26 ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov
8.14 Trump bi tudi ameriške državljane pošiljal v Salvador
8.11 Biden Trumpa obtožil uničevanja pokojninskega in zdravstvenega sistema
7.16 Sodnica v ZDA zaradi izgona priseljenca v Salvador ukazala preiskavo vlade
6.47 Trumpova zaveznica kupila delnice tik pred njegovo objavo in mastno zaslužila
11.26 ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov
ZDA naj bi nameravale zapreti skoraj 30 veleposlaništev in konzulatov po svetu, piše v internem dokumentu State Departmenta, ki ga je pridobila ameriška televizija CNN. Med drugim naj bi se poslovili od veleposlaništev na Malti in v Luksemburgu ter konzulatov v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu ter Bosni in Hercegovini.
Dokument predvideva zaprtje desetih veleposlaništev in 17 konzulatov. Večina jih je v Evropi in Afriki, nekaj pa jih je tudi v Aziji in na Karibih, poroča CNN.
Med drugim naj bi zaprli veleposlaništva na Malti, v Luksemburgu, Lesotu, Kongu, Srednjeafriški republiki in Južnem Sudanu. Na seznamu je tudi pet konzulatov v Franciji, dva v Nemčiji, dva v Bosni in Hercegovini ter po eden v Združenem kraljestvu, Južni Afriki in Južni Koreji.
Dokument priporoča tudi zmanjšanje obsega ameriških diplomatskih misij v Somaliji in Iraku, ki sta ključni državi za ameriški boj proti terorizmu, ter dela drugih diplomatskih predstavništev. Naloge zaprtih veleposlaništev naj bi prevzele izpostave v sosednjih državah.
Predlagane spremembe se uvrščajo med širše pričakovano prenovo diplomacije ZDA v času, ko si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob podpori urada za vladno učinkovitost pod vodstvom Elona Muska prizadeva za krčenje zvezne vlade. Za zdaj še ni znano, ali je predlagana zaprtja s podpisom podprl tudi državni sekretar ZDA Marco Rubio.
8.14 Trump bi tudi ameriške državljane pošiljal v Salvador
Predsednik ZDA Donald Trump je v torek stopnjeval svoje grožnje o pošiljanju domnevnih kriminalcev, tudi Američanov, v zapore v tujini. Kot je dejal za televizijo Fox News, bi ameriške državljane, ki so zagrešili nasilna kazniva dejanja, z veseljem poslal v zapor v Salvador.
Trump je v pogovoru ob skoraj dopolnjenih sto dnevnih na položaju dejal, da je ponosen na svojo politiko do priseljevanja, pri čemer je zatrdil, da je položaj na meji zdaj popoln, vendar se bo še izboljšal.
Odkar je Trump prevzel oblast, se je število nezakonitih prehodov meje z Mehiko močno zmanjšalo, Trumpova služba za carine in meje je poročala, da so marca na južni meji prijeli manj nezakonitih priseljencev kot v prvih dveh dneh marca lani. Ameriška vlada je marca v Salvador celo izgnala 238 moških, večinoma Venezuelcev na podlagi zakona o tujih sovražnikih iz 18. stoletja. Vrhovno sodišče je takšne deportacije brez sodnega preverjanja vmes prepovedalo.
Trump je ponovil, da nima težav s tem, da bi v tujino pošiljali tudi ameriške državljane, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj, čeprav naj bi še preverjali pravne podlage za tovrsten ukrep. "Pravim jim domači kriminalci. /.../ To so tisti, ki mlatijo ljudi po glavi s kiji za bejzbol, porivajo ljudi pod vlake. Rad bi jih poslal ven," je dejal Trump.
V pogovoru je med svojimi dosežki Trump izpostavil še carinsko politiko, ki se sicer zaradi nihanj finančnih trgov nenehno prilagaja.
Zagotovil je, da je dobro premišljena in da bo Ameriki zagotovila milijarde dolarjev prihodkov. Vrnil se je v zgodovino in zatrdil, da je bila Amerika najbogatejša, ko niso imeli davka na dohodek, ampak se je zvezna vlada financirala s carinami. "Služimo izjemne vsote, milijarde in milijarde s carinami od držav, ki so desetletja odirale ZDA," je dejal Trump za televizijo Fox ter dodal, da bo kongres kmalu sprejel zakon za znižanje davkov in odpravo regulacij.
Trump je imel pogovor z voditeljico oddaje v španskem jeziku na televiziji Fox News Rachel Campos Duffy, sicer ženo ministra za promet Seana Duffyja. Pripadnike Trumpovega gibanja MAGA sta skupaj navdušila, ko ga je voditeljica učila, kako v španščini izgovoriti Naredimo Ameriko spet veliko.
8.11 Biden Trumpa obtožil uničevanja pokojninskega in zdravstvenega sistema
Bivši predsednik ZDA Joe Biden je v svojem prvem javnem nastopu, odkar je 20. januarja predal položaj Donaldu Trumpu, v torek svojega naslednika obtožil, da želi skupaj z republikanci uničiti zvezni pokojninski sistem, pa tudi zvezna zdravstvena sistema za starejše (medicare) in revne (medicaid).
🇺🇸
— ConflictLive 💬 (@conflict_live) April 16, 2025
Former US President Joe Biden:
"Fewer than 100 days into this new administration, they have done so much damage and destruction. It is kind of breathtaking that it could happen that soon." pic.twitter.com/XIOfexya35
82-letni Biden je v govoru na nacionalni konferenci zagovornikov invalidov v Chicagu, ki so ga prenašale ameriške televizije, med drugim dejal, da je nova vlada v manj kot sto dneh naredila neizmerno škodo. Trumpa ni omenjal z imenom, ampak kot "tistega možakarja", in dejal, da Amerika ne more nadaljevati po takšni poti delitev kot zdaj.
"Najprej streljajo, potem pa šele merijo," je glede dejanj Trumpove vlade dejal Biden ter dodal, da želijo uničiti pokojninski in zdravstveni sistem, da bodo znižali davke milijarderjem in velikim podjetjem.
Trump je po vrnitvi v Belo hišo začel zmanjševati število zaposlenih v državni upravi, vključno z več tisoč zaposlenimi v upravi za socialno varnost. Milijarder Elon Musk, ki vodi urad za vladno učinkovitost, je celo dejal, da je zvezni pokojninski sistem, od katerega so odvisni milijoni upokojencev, piramidna shema.
Upravo za socialno varnost so Trumpovi uradniki ohromili in upokojenci se pritožujejo, da ne morejo do informacij. Določene upravičence so obvestili, da ne bodo več prejemali plačil. Uprava je kasneje pojasnila, da je šlo za napako, Trump pa je ponovno zatrdil, da zveznih pokojnin ne bodo ukinjali.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred Bidnovim nastopom pripomnila, da ne more verjeti, da bo Biden govoril zvečer, ko da bi že moral spati. Omenila je tudi Trumpov podpis izvršnega ukaza za intenzivnejši pregon goljufij zveznih socialnih programov.
Uprava za socialno varnost se je na Bidnove pripombe odzvala na mediju X, kjer je nekdanjega predsednika obtožila, da laže.
Trumpu je zaradi polomije z uvajanjem carin priljubljenost med Američani v povprečju anket na Real Clear Politics padla pod 50 odstotkov, njegovo delo pa podpira okrog 46 odstotkov Američanov.
Gre za eno najnižjih stopenj podpore v prvih sto dneh vladanja v ameriški zgodovini. Biden se je sicer 20. januarja poslovil s položaja s še nižjo stopnjo podpore, in sicer 39-odstotno.
7.16 Sodnica v ZDA zaradi izgona priseljenca v Salvador ukazala preiskavo vlade
Ameriška zvezna sodnica je v torek ugotovila, da vlada predsednika Donalda Trumpa ni storila nič za vrnitev po napaki izgnanega priseljenca Kilmarja Abrega Garcie v salvadorski zapor. Ukazala je dva tedna intenzivne preiskave vlade, poročajo ameriški mediji.
Jennifer Vasquez Sura, žena deportiranega Kilmara Abrege Garcie, po zaslišanju odhaja z okrožnega sodišča v Marylandu.
Ukaz sodnice Paule Xinis je sprožil proces, v katerem se bodo morali uradniki vlade pod prisego zagovarjati, zakaj ne izpolnjujejo sodnega ukaza, ki ga je potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA, ko je soglasno sklenilo, da mora vlada omogočiti vrnitev Garcie v ZDA.
"Ne bomo dopuščali sprenevedanja. Prekličite dopuste, prekličite druge sestanke, pričakujem polno sodelovanje," je med drugim dejala sodnica.
Odvetniki vlade so na sodišču priznali, da so Garcio v Salvador poslali kljub sodnemu nalogu iz leta 2019, ki je vladi to prepovedal. Vladni uradniki se sprenevedajo, češ da ga ne morejo vrniti, ker gre za salvadorskega državljana pod pristojnostjo Salvadorja.
Sodnica je ukazala, da bodo morali štirje visoki uradniki ministrstva za domovinsko varnost in ministrstva za zunanje zadeve do 23. aprila sodelovati pri zaslišanju, na katerem bodo pod prisego odgovarjali na vprašanja odvetnikov Garcie.
Odvetnik pravosodnega ministrstva Drew Ensign je zatrdil, da je ponedeljkov skupni nastop predsednika Trumpa in predsednika Slavadorja Nayiba Bukeleja v Beli hiši pokazal, da je bilo vprašanje postavljeno najvišji oblasti v ZDA in da ni upanja, da bi Garcio dobili nazaj.
Trump se je v ponedeljek izognil odgovoru na novinarsko vprašanje o Garcii in je besedo dal pravosodni ministrici Pam Bondi, ki je trdila, da ZDA Garcie ne morejo dobiti nazaj. Bukele pa je dejal, da ga ne bo poslal nazaj.
Sodnica je opozorila, da je šlo za odgovore na novinarska vprašanja, in Bukelejevo trditev označila za s pravnega vidika neodzivno. Dodala je, da je vrhovno sodišče zelo jasno povedalo, da mora ameriška vlada omogočiti izpustitev Garcie iz salvadorskega zapora.
Salvadorec Garcia je v ZDA vstopil brez dovoljenja leta 2011, ko je bil star približno 16 let. Po besedah njegovih odvetnikov je bežal pred nasiljem tolp. Preden so ga prejšnji mesec deportirali, je živel v Marylandu z ženo in otroki, ki so ameriški državljani.
Trumpova vlada trdi, da je član salvadorske tolpe MS-13 v New Yorku, kjer ni nikoli živel, in sodnica Xinis je tovrstne trditve opredelila za zelo neverodostojne. Obtožil ga je zaupni informator vlade, obtožen je bil zato, ker je nosil majico košarkarskega kluba Chicago Bulls.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v torek vztrajala pri stališču vlade in Garcio celo brez dokazov obtožila, da je bil vpleten v trgovino z ljudmi.
6.47 Trumpova zaveznica kupila delnice tik pred njegovo objavo in mastno zaslužila
Ameriška republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je 8. in 9. aprila, tik preden je ameriški predsednik objavil namero o prekinitvi globalnih carin, kupila delnice v vrednosti med 21 tisoč in 315 tisoč dolarji (18.500 in 277.600 evri). Trumpova napoved je povzročila močan skok na borzi, kažejo uradni podatki.
Glede na obvezne finančne izkaze, ki jih morajo predložiti člani kongresa, je Greene dan pred Trumpovo objavo prodala tudi državne obveznice v vrednosti med 50 tisoč in 100 tisoč dolarji (44.067 in 88.100 evri).
Trump je 9. aprila na družbenih omrežjih zapisal, da je zdaj čas za nakup, štiri ure kasneje pa objavil, da je začasno ustavil večino carin na uvoz iz vseh držav razen Kitajske, kar je sprožilo močan enodnevni dvig trga.
Ena najbolj zvestih Trumpovih zaveznikov v kongresu Greene, ki redno trguje na borzi, je tistega dne kupila delnice več velikih podjetij, vključno z Applom, ki je od takrat zrasel za približno pet odstotkov. Kupila je tudi delnice tehnoloških in energetskih podjetij, kot je Devon Energy Corporation, in farmacevtskega giganta Merck & Company. Dan prej je kupila delnice Palantirja, ki so od takrat poskočile za 19 odstotkov, in Advanced Micro Devices (AMD), katerih vrednost se je povečala za 21 odstotkov.
Prodala je tudi državne obveznice, katerih obrestne mere so rasle zaradi volatilnosti trga, ki so jo povzročile Trumpove napovedi carin. Glede na prejšnja poročila je 2. aprila kupila obveznice v vrednosti do 500 tisoč dolarjev (440 tisoč evrov), torej tik pred najavo najobsežnejšega svežnja carin do zdaj.
Greene, ki predseduje pododboru DOGE, naj bi trdila, da se zanaša na finančnega svetovalca in nima vpliva na to, katere delnice se kupujejo ali prodajajo in kdaj. Zakonodajalci iz obeh strank že leta predlagajo prepoved trgovanja z delnicami za člane kongresa, pri čemer računajo na vse večje populistično razpoloženje volivcev.
Demokrati v kongresu pozivajo k preiskavi, ali je Trumpova carinska politika zasnovana z namenom manipulacije trga v korist njegovih zaveznikov. Greene namreč nikakor ni edina, ki bi lahko imela koristi od velikih sprememb na delniških trgih, ki so jih povzročile predsednikove napovedi. Podobno je tudi v primeru kongresnika Roba Bresnahana, republikanca iz Pensilvanije, ki trdi, da je njegovo trgovanje del širše "naložbene strategije".
"Nepredstavljivo je, da medtem ko se ameriške družine spopadajo z negotovostjo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročil predsednik, njegovi ljudje služijo s tržno manipulacijo in potencialno izvajajo finančne goljufije," so zapisali.
