Ukrajina proti Rusiji izstrelila šest raket. Kremelj obljublja odgovor.

19.55 ZDA obsodile neodgovorno retoriko Rusije glede jedrskega orožja

Bela hiša je danes obsodila neodgovorno retoriko Rusije, potem ko je predsednik Vladimir Putin spremenil pravila glede uporabe jedrskega orožja. "Gre za še več neodgovorne retorike Rusije, kakršni smo priča zadnji dve leti," je povedal tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost.

Dodal je, da ZDA napoved o "posodobitvi" ruske jedrske doktrine ni presenetila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ker nismo opazili nobenih sprememb v ruski jedrski drži, ne vidimo razloga, da bi zaradi današnjih ruskih izjav prilagodili svojo jedrsko držo ali doktrino," je dejal tiskovni predstavnik.

Ameriški uradniki so pred tem potrdili, da je predsednik Joe Biden, ki se udeležuje vrha skupine G20 v Riu de Janeiru, Kijevu prižgal zeleno luč za uporabo raket dolgega dosega proti Rusiji. Ukrajina je danes prvič izstrelila takšne rakete na rusko ozemlje.

Bela hiša je namignila, da je ta poteza odgovor na rusko uporabo severnokorejskih vojakov proti Ukrajini, poroča AFP.

"Napotitev vojakov iz Severne Koreje v Rusijo je bistveno stopnjevanje napetosti in opozorili smo jih, da se bomo odzvali. V podrobnosti odziva se danes ne bom spuščal," je v Riu de Janeiru dejal neimenovani tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost.

18.10 Usoda Ukrajine bo določila usodo Evropske unije

V ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU je bila nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, pri čemer se je po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella velika večina ministrov strinjala, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije.

Spomnil je, da so države članice Kijevu namenile za 45 milijard evrov vojaške pomoči, med drugim so ji dobavile milijon kosov topniškega streliva. Marca lani so si sicer zadale cilj, da bodo to storile v enem letu, a jim je uspelo šele zdaj.

Slovenski minister za obrambo Borut Sajovic je medtem v luči vojne v Ukrajini poudaril tudi pomen okrepitve zmogljivosti članic EU na vseh področjih, pri čemer pa morajo med seboj sodelovati.

V okviru usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije so tako ministri že pred zasedanjem Sveta EU podpisali pisma o nameri za sodelovanje na štirih področjih. Slovenija je podpisala tri, in sicer za področja integrirane zračne obrambe, orožja s podaljšanim časom zadrževanja nad območjem cilja ter elektronskega bojevanja, je dejal minister. Pojasnil je, da gre le za prvi korak.

17.15 Borrell ruske grožnje z jedrskim orožjem označil za neodgovorne

Ruske grožnje z jedrskim orožjem so popolnoma neodgovorne, je v odzivu na spremembo ruske jedrske doktrine dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je ob tem in ob nedavni odločitvi ZDA, da Kijevu dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje, izrazil zaskrbljenost.

"Ni prvič, da grozijo z jedrsko eskalacijo, kar je povsem neodgovorno," je Borrell povedal po zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je bilo zanj verjetno zadnje ministrsko zasedanje nasploh. Poleg tega je obsodil in zavrnil vsakršno omembo uporabe jedrskega orožja.

Izrazil je prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok, s katerim spreminja jedrsko doktrino države, namenoma podpisal na tisoči dan od začetka ruske agresije na Ukrajino. Danes podpisani odlok Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.

Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je po zasedanju v Bruslju dejal, da je odločitvi ZDA, da Ukrajini dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na cilje na ruskem ozemlju, "kot običajno sledila tudi odločitev na ruski strani". Glede odločitve ZDA se ni želel opredeljevati, saj so omejitve glede uporabe orožja, ki ga dobavijo Ukrajini, v pristojnosti posameznih držav.

"Nas pa v Sloveniji skrbi, da ne bi bilo še večje eskalacije spopadov. Razumemo sporočila obeh strani in seveda Ukrajina mora imeti možnost obrambe," je Sajovic povedal po svoji prvi udeležbi na zasedanju obrambnih ministrov EU.

15.50 Rusija po ukrajinskem napadu z ameriškimi raketami obljubila odziv

Ukrajinski napad na rusko regijo Brjansk z ameriškimi raketami dolgega dosega ATACMS je jasen znak, da si Zahod želi konflikt zaostriti, je danes na zasedanju skupine G20 v Riu de Janeiru izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Napad po njegovem mnenju pomeni novo fazo vojne Zahoda proti Rusiji, nanj pa se bo Moskva ustrezno odzvala.

"Brez Američanov je nemogoče uporabiti te visokotehnološke rakete, kot je Putin že večkrat dejal," je povedal Lavrov. Spomnil je na novo rusko jedrsko doktrino in dodal, da bo Moskva storila vse, da se izogne jedrski vojni, poroča Reuters.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč danes podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.

Lavrov je prav tako obtožil Washington, da Kijevu pomaga pri upravljanju raket, in obljubil, da se bo Moskva na napad z raketami ATACMS ustrezno odzvala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko obrambno ministrstvo je danes potrdilo, da je Kijev ob 1.25 po srednjeevropskem času s šestimi taktičnimi raketami ATACMS napadel vojaški objekt v regiji Brjansk. Pojasnilo je, da je zračna obramba sestrelila pet raket, medtem ko so delci šeste rakete padli na vojaški objekt in povzročili manjši požar. "Ni bilo žrtev ali škode," je še dodalo.

Tudi ukrajinski mediji poročajo o napadu na Brjansk z raketami ATACMS, medtem ko v Kijevu tovrstnega napada še niso uradno potrdili. To bi sicer lahko bil prvi ukrajinski napad na rusko ozemlje z raketami ATACMS z dometom do 300 kilometrov.

15.40 Sikorski: EU pripravljena prevzeti breme pomoči ZDA Ukrajini

Sodelovanje med Evropo in ZDA je ključno za čezatlantsko varnost, je danes na srečanju zunanjih ministrov petih članic EU in Združenega kraljestva v Varšavi dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Če bodo ZDA zmanjšale pomoč Ukrajini, pa so večje članice EU Kijevu pripravljene zagotoviti finančno in vojaško pomoč, je poudaril.

Vodje diplomacij Francije, Nemčije, Italije, Španije in Poljske ter Združenega kraljestva so ob tisočem dnevu vojne v Ukrajini govorili o prihodnosti Evrope in čezatlantskih odnosih po volitvah v ZDA.

V trenutnih geopolitičnih razmerah je sodelovanje med Evropo in ZDA ključno za varnost, je pri tem po poročanju tujih agencij ocenil Sikorski. "Le močne čezatlantske vezi nam bodo omogočile, da se učinkovito zoperstavimo naraščajočim grožnjam iz Rusije in drugih držav," je dejal.

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da so glavne države Evropske unije pripravljene prevzeti breme vojaške in finančne podpore Ukrajini v kontekstu morebitnega zmanjšanja zavez ZDA," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal poljski zunanji minister.

Po njegovih besedah je to prvič, da se je pet največjih držav Evropske unije v Varšavi izreklo za "obrambne evroobveznice".

Napoved je pozdravil tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. "Današnje sporočilo je jasno: še naprej bomo podpirali Ukrajino z vojaškega, gospodarskega in političnega vidika," je dejal Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal, da je treba uporabiti "vse vzvode, ki so nam na voljo, vključno s finančno in gospodarsko zmogljivostjo EU, za našo varnost ter razvoj evropske obrambne industrijske in tehnološke baze".

13.58 Ukrajina izstrelila šest ameriških ATACMS na Rusijo

Ukrajina trdi, da je sredi noči zadela vojaško skladišče orožja v Brjansku, pri čemer ni navedla, kakšno orožje je uporabila. Ukrajinski generalštab je sporočil, da je bilo na ciljnem območju slišati več eksplozij.

Medtem pa je rusko obrambno ministrstvo v izjavi navedlo, da je vojska sestrelila pet vojaških taktičnih raketnih sistemov, znanih kot ATACMS, in poškodovala še enega. Drobci so padli na ozemlje nedoločenega vojaškega objekta, so sporočili z ministrstva. Padajoče ruševine so sprožile požar, vendar niso povzročile nobene škode ali žrtev, so sporočili.

Trditev nobene strani ni bilo mogoče neodvisno preveriti, je zapisala agencija AP.

Objava je prišla po tem, ko je Biden Ukrajini dovolil uporabo raket, ki so jih dobavile ZDA, za napad globlje v Rusijo, s čimer je ublažil omejitve za orožje daljšega dosega, potem ko je Rusija v konflikt napotila na tisoče severnokorejskih vojakov.

Že prej so ukrajinski uradniki poročali, da je tretji ruski napad v treh dneh na civilno stanovanjsko območje v Ukrajini ubil najmanj 12 ljudi, vključno z otrokom.

Udar brezpilotnega letala Shahed v severni regiji Sumi v ponedeljek zvečer je zadel spalnico izobraževalne ustanove v mestu Hluhiv in ranil 11 oseb, vključno z dvema otrokoma, so sporočile oblasti in dodale, da bi lahko bilo več ljudi še ujetih pod ruševinami.

V nedeljo je ruska balistična raketa s kasetnim strelivom zadela stanovanjsko območje mesta Sumi na severu Ukrajine in pri tem ubila 11 ljudi in ranila 84 drugih.

V ponedeljek je ruska raketna baraža sprožila nekaj požarov v stanovanjih v pristanišču Odesa, pri čemer je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, 43 je bilo ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da serija zračnih napadov dokazuje, da ruskega predsednika Vladimira Putina ne zanima konec vojne. "Vsak nov napad Rusije le potrjuje Putinove prave namere. Želi nadaljevanje vojne. Pogovori o miru mu niso zanimivi. Rusijo moramo s silo prisiliti k pravičnemu miru," je dejal Zelenski.

11.30 Poročilo potrdilo rusko uporabo prepovedanega solzivca v Ukrajini

Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je v ponedeljek sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Ukrajina je po objavi poročila danes pozvala k odločnemu ukrepanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To je prvič, da je bila potrjena uporaba prepovedanega plina na območjih, kjer potekajo spopadi v Ukrajini, so sporočili iz organizacije.

Vzorce je Ukrajina poslala po napadih ruskih enot 20. septembra letos na območju vasi Ilinka v regiji Dnipropetrovsk na vzhodu države. Rezultati analiz kažejo, da tako granata kot vzorec zemlje vsebujeta plin CS, je opozorila organizacija.

"Analize laboratorijev, ki jih je določila OPCW, ki so bile izvedene ločeno in neodvisno ena od druge, potrjujejo, da vzorci granat in zemlje, zbrani iz jarka, vsebujejo sredstvo za obvladovanje nemirov 2-klorobenzilidenalonitril, znan kot CS," je sporočila OPCW.

Gre za vrsto solzivca, ki je bil kot kemično orožje uporabljen na številnih bojiščih, vendar pa je njegova uporaba v vojni prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju.

Kijev se je danes odzval na objavo poročila in pozval k odločnim ukrepom. "Naše partnerje pozivamo, naj sprejmejo odločne ukrepe za ustavitev agresorja in privedejo pred sodišče odgovorne za storjena kazniva dejanja," je sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu.

"Ruska uporaba prepovedanih kemikalij na bojišču ponovno dokazuje kronično neupoštevanje mednarodnega prava s strani Rusije," so opozorili v Kijevu, poroča AFP.

Moskva se na obtožbe OPCW doslej ni odzvala.

Tako Rusija kot Ukrajina druga drugo obtožujeta uporabe kemičnega orožja v skoraj tri leta trajajoči vojni, zahodni zavezniki Kijeva pa prav tako trdijo, da je Moskva uporabila prepovedano orožje, poroča AFP.

11.00 Ukrajina izstrelila prvo raketo ameriške izdelave nad Rusijo

Ognjena eksplozija je razsvetlila nočno nebo približno 77 milj od najbližje ukrajinske meje v skladišču streliva v Karačevu v ruski regiji Brjansk.

Očividci in ruski vojaški blogerji so poročali, da je bilo tarča raket odlagališče streliva. Ukrajinski vojaški uradniki so kasneje za RBC Ukrajina potrdili, da je bil napad res izveden z raketami ATACMS. Informacijo je po poročanju agencije AFP potrdila tudi Rusija.

Some Ukrainian media outlets claim that these explosions were American ATACMS rockets in action. https://t.co/R2vTAjY3GE

— Clash Report (@clashreport) November 19, 2024

Poročila o napadu so se pojavila v nekaj minutah po tem, ko je Kremelj zagrozil z "jedrskim odzivom", če bi Ukrajina napadla tarče na ruskem ozemlju s strelivom dolgega dosega, ki ga je dobavil Zahod. "Ruska federacija si pridržuje pravico do uporabe jedrskega orožja v primeru agresije z uporabo konvencionalnega orožja proti njej," je zjutraj dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. 

10.07 Nemčija pri okvari telekomunikacijskega kabla sumi na sabotažo

Škoda, ki je nastala na podmorskem telekomunikacijskem kablu, ki povezuje Finsko in Nemčijo, bi lahko bila sabotaža, je danes izjavil nemški obrambni minister Boris Pistorius. Tako Finska kot Nemčija sta že v ponedeljek izrazili zaskrbljenost in sprožili preiskavo incidenta.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius. Foto: Guliverimage "Nihče ne verjame, da so bili ti kabli po naključju pretrgani. Moramo domnevati (...), da je šlo za sabotažo," je Pistorius dejal ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Finski omrežni operater Cinia je v ponedeljek sporočil, da je na podmorskem telekomunikacijskem kablu C-Lion1 odkril napako. Iz neznanih razlogov je bil namreč kabel pretrgan, je pojasnil operater in dodal, da je to verjetno storila zunanja sila. Internetni promet sicer ni bil moten.

Tako Finska kot Nemčija sta nemudoma izrazili zaskrbljenost in sprožili preiskavo incidenta. "Naša evropska varnost ni ogrožena le zaradi ruske agresivne vojne proti Ukrajini, temveč tudi zaradi hibridnega vojskovanja zlonamernih akterjev," sta v skupni izjavi zapisala zunanja ministra obeh držav.

Kabel C-Lion1 je dolg 1172 kilometrov in od leta 2016 prenaša komunikacije med Helsinki in nemškim Rostockom.

10.25 Macron in Starmer ne razkrivata načrtov glede morebitne odobritve ukrajinske rabe raket v Rusiji

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na vrhu skupine G20 v Riu de Janeiru pozdravil odločitev ZDA, da Ukrajini odobrijo uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji. Tako Macron kot britanski premier Keir Starmer pa nista komentirala, ali bosta tudi sama dala zeleno luč Ukrajini za rabo raket znotraj Rusije.

Ameriški mediji so v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden dal zeleno luč za uporabo raketnih sistemov ATACMS za napade v Rusiji. Četudi Washington uradno ni potrdil teh navedb, je Macron dejal, da gre za "povsem dobro odločitev". Kot je dodal v pogovoru z novinarji, je Rusija edina sila, ki zaostruje konflikt z mobilizacijo severnokorejskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Starmer, ki se prav tako udeležuje vrha G20 v Braziliji, medtem ni želel komentirati operacijskih podrobnosti glede vojne v Ukrajini.

9.55 Ukrajina ob tisočem dnevu invazije zavezana boju proti Rusiji

Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, je danes, na tisoči dan ruske invazije, sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu. Ukrajina ob tej priložnosti z Zahoda prejema sporočila podpore, Združeno kraljestvo pa je napovedalo novo večmilijonsko vojaško pomoč.

"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je na omrežju X zapisalo ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic.

Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X.

Stavbo Evropske komisije so v ponedeljek zvečer osvetlili v barvah ukrajinske zastave.

Iz Londona so danes napovedali novo vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal obrambni minister John Healey, bo britanska vlada 7,5 milijona funtov (devet milijonov evrov) namenila v poseben sklad za dobavo brezpilotnih letalnikov Ukrajini.

Britanski parlament bo o nadaljnji dolgoročni pomoči Ukrajini razpravljal v sredo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Healey je poudaril, da je nujno, da mednarodni partnerji Kijeva pred prihajajočo zimo stopijo skupaj in zagotovijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni.

9.20 Kremelj: Spremembe jedrskega načrta so pripravljene

Spremembe ruskega jedrskega načrta so pripravljene in bodo po potrebi formalizirane, so sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev prihaja ravno na tisoči dan ruske invazije na Ukrajino in potem, ko so ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji.

"Spremembe so že praktično oblikovane. Po potrebi bodo formalizirane," je za državno tiskovno agencijo TASS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Vojaška operacija proti Kijevu se nadaljuje," je novinarjem še povedal Peskov in dodal, da zahodna pomoč "ne more vplivati na izid naše operacije. Ta se nadaljuje in bo dokončana", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dmitrij Peskov Foto: Reuters

Novico so sporočili po tem, ko je Kremelj odločitev administracije predsednika Joeja Bidna, da Ukrajini dovoli izstrelitev ameriških raket globoko v Rusijo, označil za nepremišljeno.

8.43 V ruskem napadu najmanj sedem mrtvih

V zadnjem ruskem napadu na mesto Hlukiv v sumski regiji je umrlo najmanj sedem ljudi, med njimi otrok, 12 je ranjenih, je sporočila regionalna vojaška uprava.

Reševalci še vedno iščejo ljudi, ki so morda zasuti pod ruševinami. Prebivalci ranljivih obmejnih skupnosti, kot je Suma, ki meji na Rusijo, vsakodnevno trpijo zaradi ruskih napadov, kar vodi v množične evakuacije.

Russia continues to terrorize our border regions. Last night, a drone hit Hlukhiv, destroying a dormitory at one of the local educational institutions. Tragically, as of now, we know that seven people, including a child, were killed in this attack. My deepest condolences go to… pic.twitter.com/QTGbj5GQXn

— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) November 19, 2024

6.30 Ob tisoč dneh ruske agresije v VS ZN pozivi za mir v Ukrajini

Članice Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru, ameriška veleposlanica pa je zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca sedanje vlade Joeja Bidna. Državni sekretar Marko Štucin je skupaj z drugimi opozarjal tudi na prihajajočo zimo.

Marko Štucin Foto: Bojan Puhek "Jutri obeležujemo tisoč dni smrti, uničevanja in razseljevanja ter tisoč dni nedejavnosti tega sveta," je dejal Štucin in omenil, da je pred kratkim obiskal Ukrajino in se soočil z resnostjo položaja za civilno prebivalstvo pred tretjo zimo v času ruske agresije.

"V prvi polovici letošnjega leta je v Ukrajini umrlo trikrat več ljudi, kot pa se jih je rodilo," je dejal in omenil, da je obiskal tudi množičen grob v Buči, kjer je pokopanih 508 Ukrajincev.

"Tisoč dni razpravljamo o žrtvah vojne in vsakič sledita molk in nekaznovanost. Vsak dan nedejavnosti tega sveta zmanjšuje integriteto mednarodnega prava," je dejal Štucin v Varnostnem svetu, ki ne more zahtevati konca vojne in umika Rusije iz Ukrajine, ker ima država agresorka pravico do veta.

"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.

Za podoben pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je kot vedno napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo. Američanka Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evro-atlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo odločitev predsednika ZDA Bidna o zeleni luči za uporabo ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje kot lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.

Ukrajinski zunanji minister Andrii Ivanovych Sybiha. Foto: Reuters

Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.

Guterres je obsodil naraščanje žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so Rusi v Ukrajini uničili ali poškodovali 1.358 šol in 580 zdravstvenih objektov.

Vojna je doslej po podatkih ZN zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. Podsekretarka DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.

Predstavnik Južne Koreje je v svojem nastopu posebej opozoril na prisotnost vojakov Severne Koreje v Rusiji. Dodal je, da je Severna Koreja od avgusta lani v Rusijo poslala 20 tisoč zabojnikov vojaške pomoči ter okrog 11 tisoč vojakov, ki jih je Rusija namestila v regiji Kursk.

6.15 Evropski parlament na izrednem zasedanju ob tisoč dneh vojne v Ukrajini    

Evropski parlament se bo danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim bodo obeležili tisoč dni ruske invazije v Ukrajini. Evropske poslance bo ob tej priložnosti prek video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU.

Kot je pred dnevi ob napovedi zasedanja sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola, bo Evropski parlament obeležil "tisoč dni poguma ukrajinskega ljudstva".

Ukrajinski predsednik je Bruselj nazadnje obiskal oktobra, ko je na vrhu EU predstavil svoj načrt za zmago oziroma strategijo za končanje vojne.

Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo. Proti Rusiji je uvedla sankcije, Kijevu pa zagotavlja obsežno politično, humanitarno, vojaško in finančno pomoč.

Evropski parlament je bil tudi močan podpornik prizadevanj Ukrajine, da bi se pridružila Evropski uniji. Ukrajina je skupaj z Moldavijo pristopna pogajanja začela konec junija.

Foto: Shutterstock

Poleg tega so evroposlanci odločno podprli stališče, da mora Rusija finančno nadomestiti uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, in da bi morala EU za to uporabiti zaplenjeno rusko premoženje. Od leta 2021 je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij v zvezi z Ukrajino, še poudarjajo v tej instituciji.

Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini bo tudi v ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju, zadnjega pod vodstvom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella.

Novice Fajon: dobava raket Ukrajini bi lahko imela nasproten učinek

Novice Biden podpira Ukrajino in pritiska na Hamas

Novice Nepričakovana odločitev ameriškega predsednika