Torek, 14. 1. 2025, 20.36
2 uri, 55 minut
Vojna v Ukrajini
Moskva po največjem ukrajinskem napadu: "Ukrajina bi še letos lahko prenehala obstajati"
Ukrajinski napadi z ameriškimi in britanskimi raketami dolgega dosega ne bodo ostali brez odgovora, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Grožnje sledijo napadu na tovarno streliva v ruski regiji Brjansk, med katerim je zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila šest ameriških raket atacms in osem britanskih raket storm shadow.
20.29 Moskva zagrozila z odgovorom na ukrajinske napade z raketami dolgega dosega
19.37 Zaradi napredovanja ruskih sil zaprli premogovnik na vzhodu Ukrajine
15.00 Ruska vojska v Donecku zavzela dve vasi
14.59 Lavrov: Rusija pripravljena preučiti Trumpove ideje za mir v Ukrajini
10.15 Ukrajina z novimi napadi na rusko infrastrukturo
20.29 Moskva zagrozila z odgovorom na ukrajinske napade z raketami dolgega dosega
Ukrajinski napadi z ameriškimi in britanskimi raketami dolgega dosega ne bodo ostali brez odgovora, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Grožnje sledijo napadu na tovarno streliva v ruski regiji Brjansk, med katerim je zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila šest ameriških raket atacms in osem britanskih raket storm shadow.
Tudi guverner regije Aleksander Bogomaz je potrdil raketni napad in dodal, da ta ni terjal žrtev. Ruski novičarski kanal Mash Telegram je medtem poročal o treh ranjenih in padajočih ostankih raket pri dveh tovarnah v Brjansku, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je zadela tovarno, v kateri so proizvajali strelivo za artilerijske in raketne sisteme. Pri tem ni navedla, ali je tovarno napadla z droni ali raketami.
Moskva je že večkrat obsodila uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji in zagrozila s povračilnimi ukrepi. Kot odziv na tovrstne napade je novembra proti Ukrajini prvič izstrelila balistično raketo nove generacije, poimenovano orešnik.
Nekdanji sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev je medtem v danes objavljenem pogovoru za ruski časnik Komsomolska Pravda izjavil, da sta tako Ukrajina kot Moldavija v krizi zaradi njihove protiruske politike.
Glede Ukrajine ni izključil, da bi še letos lahko prenehala obstajati. Tudi v primeru Moldavije se mu zdi verjetno, da bi lahko postala del druge države ali pa prenehala obstajati.
Prepričan je, da bo Rusija morebitni mirovni dogovor z Ukrajino sprejela le, če bo obdržala ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, pa tudi polotok Krim. Meni tudi, da bi se o miru v Ukrajini morali pogovarjati le ZDA in Rusija, brez sodelovanja drugih zahodnih držav.
19.37 Zaradi napredovanja ruskih sil zaprli premogovnik na vzhodu Ukrajine
Premogovnik blizu mesta Pokrovsk na vzhodu Ukrajine je danes ustavil delo, osebje pa so evakuirali, ker so ruske enote napredovale in so le nekaj kilometrov oddaljene od rudnika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile si močno prizadevajo zavzeti Pokrovsk, pomembno logistično središče v ukrajinski regiji Doneck, in v zadnjem času napredujejo na območju. Po navedbah spletne strani DeepState, ki je blizu ukrajinski vojski, so ruske sile od središča Pokrovska oddaljene približno šest kilometrov.
Lastnik tamkajšnjega premogovnika, jeklarna Metinvest, je zato sporočil, da zaradi razmer na fronti, pomanjkanja električne energije in slabšanja varnostnih razmer ustavlja dejavnosti v rudniku. "Zaradi vse slabših varnostnih razmer ne moremo tvegati življenj tisočih zaposlenih in njihovih družin," je poudaril generalni direktor družbe Metinvest Jurij Riženkov.
Po poročanju AFP je bil rudnik v Pokrovsku še zadnji ukrajinski proizvajalec premoga za koksanje, ki se uporablja pri proizvodnji jekla. Pred vojno v Ukrajini je bilo v njem zaposlenih okoli deset tisoč ljudi, leta 2023 pa naj bi po besedah generalnega direktorja rudnika proizvedel 5,6 milijona ton premoga.
Premogovnik je bil za Ukrajino pomemben tudi zaradi izvoza in je veliko prispeval v državni proračun. "Z izgubo Pokrovska bi morala jeklarska industrija uvažati premog za koksanje, kar bi najverjetneje zvišalo ceno ukrajinskih jeklarskih izdelkov in zmanjšalo izvoz," je za AFP povedal analitik Centra za gospodarsko strategijo s sedežem v Kijevu Volodimir Landa.
15.00 Ruska vojska v Donecku zavzela dve vasi
Ruska vojska je v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine zavzela dve vasi, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ministrstva je vojska zavzela vas Neskučne, ki leži dobrih sto kilometrov zahodno od mesta Doneck, in vas Terni okoli 50 kilometrov severozahodno od mesta Severodoneck.
Ministrstvo je sporočilo tudi, da je ruska vojska nad obmejno regijo Brjansk ponoči sestrelila šest ameriških raket atacms in šest britanskih raket storm shadow, ki jih je izstrelila ukrajinska stran. Še dve raketi storm shadow naj bi sestrelila nad Črnim morjem.
14.59 Lavrov: Rusija pripravljena preučiti Trumpove ideje za mir v Ukrajini
Rusija je pripravljena preučiti ideje novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, je danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je, da je Moskva prav tako pripravljena razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, a bo tudi sama potrebovala zagotovila, zlasti glede varnosti svojih zahodnih meja.
"Ko bo Trump postal predsednik in bo uradno izrazil svoje stališče glede Ukrajine, ga bomo seveda preučili," je na novinarski konferenci dejal Lavrov.
"Ko bo Trump postal predsednik in bo uradno izrazil svoje stališče glede Ukrajine, ga bomo seveda preučili," je na novinarski konferenci dejal Lavrov. Ob tem je pozdravil dejstvo, da Trumpova ekipa vse pogosteje govori o "realnih razmerah na terenu".
Pri tem je spomnil na izjave Trumpovega bodočega svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza, ki je v nedeljo povedal, da se mora vojna v Ukrajini končati s pomočjo diplomacije. "Mislim, da ni realistično reči, da bomo vsakega Rusa izgnali z vsakega centimetra ukrajinskih tal, celo s Krima," je dodal Waltz.
Rusija je po besedah Lavrova pripravljena razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, a bo tudi sama potrebovala zagotovila, zlasti glede varnosti svojih zahodnih meja, poroča tiskovna agencija Reuters. "Grožnje na naših zahodnih mejah je treba odpraviti. Verjetno jih je mogoče odpraviti le v okviru širših dogovorov za državo, ki se zdaj imenuje Ukrajina," je dejal.
Ponovil je, da se je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen sestati s Trumpom, a da Moskva predloga za srečanje od Washingtona še ni prejela, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Prav tako je obsodil nedavni napad z droni na infrastrukturo plinovoda Turški tok, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo. Za napadom po njegovem mnenju stojita Ukrajina in ZDA. Zadnjo je obtožil, da skuša z ukrajinskimi napadi prekiniti pretok ruskega plina prek Turškega toka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V luči ameriških sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju pa je dejal, da je Moskva v stiku s srbskimi partnerji glede usode srbske naftne družbe Naftna industrija Srbije (NIS).
ZDA so namreč v petek uvedle obsežne sankcije proti ruskemu energetskemu sektorju. Tarče sta bili naftni podjetji Gazprom Neft in Surgutneftegas, več njunih hčerinskih družb, tudi NIS, ter 183 ruskih tankerjev.
10.15 Ukrajina z novimi napadi na rusko infrastrukturo
"Po napadu brezpilotnega letalnika je zagorela cisterna s plinom," so na Telegramu sporočile oblasti v Tatarstanu. Žrtev ni bilo. Po navedbah lokalnih medijev v ruski avtonomni republiki je dron zadel objekt pri kemični tovarni v bližini Kazana.
Engels Saratov region debris situation update pic.twitter.com/mpe216Enqm
— IgorGirkin (@GirkinGirkin) January 14, 2025
Dva industrijska objekta sta bila poškodovana v Engelsu in Saratovu, več kot 600 kilometrov južno od Kazana, je sporočil guverner regije Saratov Roman Busargin. Po njegovih besedah sta bila objekta tarči obsežnega napada, v enem od njih je izbruhnil požar.
Dodal je, bo pouk v šolah v Saratovu in Engelsu na nasprotnih bregovih reke Volge danes potekal na daljavo.
Engels se je na udaru ukrajinskih dronov znašel drugič v manj kot enem tednu. Minulo sredo je Ukrajina napadla tamkajšnje skladišče nafte, ki oskrbuje ruske letalske sile. V boju z ognjem, ki je izbruhnil, naj bi umrla dva gasilca. Domnevno je bil isti objekt tarča tudi danes.
Tarča ukrajinskih napadov je bilo danes tudi več drugih ruskih regij. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je v Tuli zračna obramba sestrelila 16 dronov, nad regijo Orjol 17, 14 jih je "nevtralizirala" v regiji Rostov, neznano število jih je uničila nad regijo Voronež, ki meji na Ukrajino. Oblasti poročajo le o manjši gmotni škodi.
Russian Telegram channels report drone attacks on 12 regions of Russia last night with about 200 drones.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) January 14, 2025
Restrictions were imposed at the airports of Kazan, Kaluga, Saratov, Tambov, Penza, Nizhnekamsk and Ulyanovsk, and emergency blackouts were introduced in one of the… https://t.co/1q4OsdwvKo pic.twitter.com/CNi0iVDeRe
Ukrajina v zadnjem času krepi napade na rusko energetsko infrastrukturo. Kot je v ponedeljek sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi, je napadla tudi infrastrukturo plinovoda Turški tok v regiji Krasnodar, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo.