Ruske rakete zadele pravno akademijo v Odesi #video

Med ranjenimi naj bi bil tudi vodja akademije Serhiy Kivalov. 

Stoltenberg in Zelenski za čimprejšnjo dobavo vojaške pomoči Ukrajini

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je ob obisku v Kijevu strinjal z gostiteljem, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, glede potrebe po čimprejšnji dobavi vojaške pomoči Ukrajini. Zelenski je dejal, da ruske sile izkoriščajo priložnost, medtem ko ukrajinska vojska čaka na orožje in strelivo.

"Ukrajina je že več mesecev v podrejenem položaju, prisiljena je v varčevanje s strelivom, medtem ko Rusija napreduje na fronti ... vendar še ni prepozno za ukrajinsko zmago v vojni," je na skupni novinarski konferenci z Zelenskim dejal Stoltenberg. Ob tem je zagotovil, da bo v Ukrajino prišlo še več pomoči. "Naši zavezniki preučujejo, kaj lahko še storijo, in kmalu pričakujem nove napovedi pomoči. Močno si prizadevamo, da bi zadostili nujnim potrebam na tem področju," je dejal generalni sekretar Nata.

Stoltenberg je danes naslovil še vprašanje ukrajinskega članstva v zvezi Nato in znova zatrdil, da bo Ukrajina "takoj postala članica, ko bo napočil pravi čas". Zelenski je prav tako pozval ukrajinske zaveznike, naj poskrbijo za čim hitrejše dobave vojaške pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ruska vojska poskuša izkoristiti trenutne razmere, medtem ko čakamo pomoč naših partnerjev. Zato pravočasnost dobav dobesedno pomeni stabilizacijo situacije na bojišču. Skupaj moramo zaustaviti rusko ofenzivo," je dejal ukrajinski predsednik.

Stanje na fronti se je z vidika ukrajinskih sil v zadnjem času poslabšalo, k čemur so izdatno pripomogla tudi politična preigravanja v ameriškem kongresu glede odobritve nove pomoči za Ukrajino. Ta so se sklenila minuli torek, ko je senat ZDA potrdil več kot 60-milijardni paket pomoči Kijevu.

Zelenski je v zvezi z dolgo pričakovano pomočjo dejal, da so "nekatere stvari že začele prihajati", o podrobnostih pa ni želel govoriti. Ruske sile so medtem v zadnjih dneh dosegle znaten napredek na vzhodni fronti.

Posnetek Stoltenbergovega obiska v Kijevu:

Poljski kmetje odpravili vse zapore na meji z Ukrajino

Poljski kmetje so po dveh mesecih protestov proti uvozu kmetijskih pridelkov iz Ukrajine odstranili zapore na mejnih prehodih s sosednjo državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so sporočili poljski uradniki, je znova omogočen promet prek vseh mejnih prehodov na poljsko-ukrajinski meji.

Kot je za AFP povedal tiskovni predstavnik poljske davčne uprave v regiji Lublin, je promet prek vseh mejnih prehodov z Ukrajino znova stekel, potem ko so ponoči odstranili zapore tudi na mejnem prehodu Hrebenne. Prehod so ponovno odprli, potem ko lokalne oblasti niso želele več podaljšati dovoljenja za proteste na tej nadzorni točki. Pred tem so v skladu z odločitvami protestnikov in lokalnih oblasti odprli tudi druge mejne točke.

Vsem tovornjakom je dovoljen prehod, če ne prevažajo sankcioniranega blaga, je dodal tiskovni predstavnik, pri čemer je imel po poročanju AFP v mislih uvoz žita iz Ukrajine, na katerega je Poljska uvedla začasni embargo. S tem je bila odpravljena blokada vzdolž celotne poljsko-ukrajinske meje, pa so za portal Kyiv Independent potrdili ukrajinski mejni organi.

Blokirali mejne prehode z Ukrajino

Poljski kmetje so od februarja blokirali mejne prehode z Ukrajino, da bi protestirali proti po njihovem prepričanju nelojalni konkurenci, ki da niža tržne cene na domačem trgu.

Poljska velja za eno najtrdnejših podpornic Ukrajine v boju proti ruski agresiji, vendar so se odnosi med sosedama zaostrili zaradi uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov, ki jih je EU zaradi vojne leta 2022 oprostila carin. Dodaten spor med državama je nastal zaradi delovanja ukrajinskih avtoprevoznikov na Poljskem, saj njihovi poljski kolegi trdijo, da imajo ukrajinska podjetja zaradi nižjih stroškov nepošteno prednost. Tudi prevozniki so zato v minulih mesecih protestno zaprli mejne prehode s sosednjo državo.

Ukrajinci odbili 55 ruskih napadov, v Odesi najmanj dva mrtva

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je odbila 55 ruskih napadov na več vasi v vzhodni regiji Doneck, dan po tem, ko so priznali, da se razmere na vzhodni fronti slabšajo. Rusija vseskozi vzdržuje pritisk na Ukrajino tudi z napadi z raketami dolgega dosega. V enem od takšnih napadov na Odeso sta bile danes ubite štiri osebe, še 28 pa je ranjenih.

Novico o smrtnih žrtvah v raketnem napadu na pristaniško mesto Odesa na jugu Ukrajine je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Kiper. Razmere ostajajo zahtevne tudi na fronti. Na to dejstvo že več mesecev opozarjajo številni vojaški strokovnjaki, v zadnjem obdobju pa tudi uradni Kijev. 

Ukrajinskim silam je zaenkrat uspelo odvrniti napade na območju vasi Oheretine, kjer so v nedeljo poročali o obsežnem obstreljevanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vas Oheretine leži severno od Avdijivke, ki so jo ruske sile zavzele v februarju. Od takrat so prodrle še globlje na območje Donecka.

Tudi južneje se ukrajinske sile še naprej borijo proti ruski vojski, med drugim v bližini mesta Krasnogorivka. Iz Kijeva so sporočili, da so ruski vojaki ob podpori letalstva skušali najmanj 15-krat predreti obrambno linijo. Krasnogorivka, okoli 20 kilometrov zahodno od Donecka, služi kot utrdba za ukrajinske sile in je postala bolj ranljiva od padca bližnjih mest Marinka in Avdijivka. Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je prevzelo nadzor nad vasjo Semenivka v bližini Avdijivke.

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski je v nedeljo sporočil, da so se njegove enote na nekaterih območjih umaknile na nove obrambne črte bolj proti zahodu.

Novice 118 milijard dolarjev pomoči Ukrajini splavalo po vodi

Novice 12. maja v Cvetličarni dobrodelni koncert za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini

Novice 16-letni sin Kadirova imenovan na pomembno vojaško funkcijo