Rusi nad ukrajinsko energetsko infrastrukturo, uporabili tudi vodene rakete #foto #video

20.40 Zelenski: Ukrajina si čim prej želi mir

Ukrajina si čim prej želi mir, je danes na družbenem omrežju X zagotovil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medtem je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha v pogovoru z ameriškim kolegom Marcom Rubiem poudaril vlogo ZDA pri sklenitvi miru z Rusijo.

"Tema je jasna: čim prej mir, čim bolj zanesljiva varnost. Ukrajina je odločena biti zelo konstruktivna," je v večernem nagovoru dejal Zelenski o prihajajočih pogovorih z ZDA v Savdski Arabiji o premirju z Rusijo.

Diplomatski napori v smeri premirja pa so potekali tudi na ravni zunanjih ministrov, saj sta se po telefonu slišala Sibiha in Rubio. Ukrajinski zunanji minister je ameriškemu kolegu zagotovil, da si Ukrajina želi konec vojne in da je ameriško vodstvo nujno za doseg trajnega miru, je objavil na družbenem omrežju X.

Ameriški predsednik Donald Trump je precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi s politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je tudi stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer zavrača številne kritike zaradi zbliževanja z Rusijo.

Savdska Arabija je že gostila pogovore ameriške in ruske delegacije o premirju v Ukrajini, prihodnji teden pa bodo predvidoma potekali še pogovori ukrajinske in ameriške delegacije. Sledili bodo obisku Zelenskega v Beli hiši prejšnji teden, ko je izbruhnil spor v Ovalni pisarni. Trump je nato prekinil vojaško pomoč Ukrajini.

20.26 Trump izrazil razumevanje za rusko bombardiranje Ukrajine

Ameriški predsednik Donald Trump je danes novinarjem v Beli hiši izrazil razumevanje za zadnji ruski napad na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in dejal, da se težje dogovarja z Ukrajino kot Rusijo. V posnetku pogovora je Trump tudi ponovil, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu verjame.

"Mislim, da dela to, kar bi delal vsak drug v njegovem položaju. Močneje jih udarja. Želi končati zadevo," je na vprašanje o obsežnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo odgovoril Trump.

"Vedno sem imel dobre odnose s Putinom in želi si končati vojno," je dejal predsednik ZDA in ponovno razložil, kako sta oba šla skozi lov na čarovnice, kot preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 opredeljuje Trump.

Glede vojne oziroma mirovnih pogajanj je Trump menil, da bo Putin bolj velikodušen, kot je potrebno. "To je precej dobro. To lahko pomeni veliko dobrih stvari," je dejal Trump.

Glede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta se prejšnji petek sprla v Beli hiši, pa je spet izrazil dvom, ali si res želi miru. "Ne vem, če se želijo dogovoriti. Če se nočejo, bomo šli stran, ker želimo, da se dogovorijo. To delam, da ustavim smrt."

"Iskreno povedano se z Ukrajino težje dogovarjam in nima kart. Morda se bo lažje dogovoriti z Rusijo," je dejal Trump potem, ko je pred tem Rusiji na družbenem mediju Truth Social prvič doslej zagrozil s sankcijami, če se ne bo pogajala za mir.

17.50 Ukrajinski veleposlanik: Kijev brez podpore ZDA ne bo mogel nadaljevati boja proti Rusiji

Vloga ZDA pri zagotavljanju miru v Ukrajini je ključnega pomena, je danes na brifingu za novinarje povedal veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Petro Bešta. Opozoril je, da Kijev brez podpore ZDA ne bo mogel več dolgo nadaljevati boja proti Rusiji. Članstvo Ukrajine v zvezi Nato pa je označil za najboljšo dolgoročno rešitev konflikta.

"Vprašanje danes ni več, ali obstaja resna grožnja evropski varnosti, temveč, ali je Evropa sposobna delovati dovolj odločno, hitro in ambiciozno," je na brifingu povedal Bešta. Zavzel se je za krepitev naložb v obrambo in varnost Evrope ter pri tem pozdravil načrt Evropske komisije, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Ukrajina si po treh letih vojne želi miru, a hkrati tudi močno povojno varnostno arhitekturo v Evropi, je nadaljeval. Vsaka mirovna rešitev mora po njegovem mnenju vključevati ustrezna varnostna jamstva, pri čemer je prepričan, da je članstvo Ukrajine v zvezi Nato najboljša dolgoročna rešitev konflikta.

"Tu ne bi radi govorili o nobeni alternativi. To je naša absolutna prednostna naloga. (...) Ukrajina mora biti vključena v to varnostno arhitekturo Evrope kot polnopravna članica in kot država z najmočnejšo in najbolj izkušeno vojsko v Evropi," je dodal.

Prav tako je dejal, da si Ukrajina želi pogajanja z Rusijo začeti s položaja moči. "To pomeni, da moramo pred začetkom pogajanj skupaj s partnerji sprejeti potrebne korake za okrepitev položaja Ukrajine na fronti," je dejal in med ukrepi za okrepitev ukrajinskega položaja naštel tudi uvedbo nadaljnjih sankcij proti Rusiji.

Ukrajina si po treh letih vojne želi miru, a hkrati tudi močno povojno varnostno arhitekturo v Evropi, je dejal veleposlanik Petro Bešta. Vsaka mirovna rešitev mora po njegovem mnenju vključevati ustrezna varnostna jamstva, pri čemer je prepričan, da je članstvo Ukrajine v zvezi Nato najboljša dolgoročna rešitev konflikta. Foto: STA "Brez močnega položaja Ukrajine bi bila kakršna koli za nas sprejemljiva rešitev nemogoča," je ocenil.

Delegaciji ZDA in Ukrajine se bosta prihodnji teden sestali v Savdski Arabiji. Pri tem je veleposlanik dejal, da bo Kijev na srečanju predstavil svojo vizijo za trajen mir, ki obsega prekinitev ognja in varnostna jamstva.

Meni, da ruskega predsednika Vladimirja Putina ni mogoče ustaviti le z besedami. Da bi preprečili nadaljnjo rusko agresijo, bi bila med drugim potrebna tudi okrepitev vzhodnega krila Nata, je dejal.

Spomnil je, da so bili v zadnjih letih priča številnim načrtom in pobudam za mir, "vendar če te ne temeljijo na Ustanovni listini ZN, jih ne štejemo za resen poskus vzpostavitve miru v Ukrajini".

V odgovoru na spremembo zunanje politike ZDA do Ukrajine pa je poudaril, da je vloga Washingtona pri zagotavljanju miru v Ukrajini ključnega pomena. "Z ameriškimi kolegi si bomo še naprej neutrudno prizadevali, da bi dosegli mir v Ukrajini ter skupaj zgradili varno prihodnost za Ukrajino in Evropo," je povedal in ocenil, da je mir v Evropi tudi v interesu ZDA.

Od prihoda v Belo hišo 20. januarja se je predsednik ZDA Donald Trump tesneje povezal z Moskvo. ZDA so prekinile vojaško pomoč Ukrajini in z njo prenehale deliti svoje obveščevalne podatke.

Pri tem je Bešta opozoril, da Ukrajina brez podpore ZDA ne bo mogla več dolgo nadaljevati boja proti ruski agresiji. Kot je pojasnil, si Ukrajina sama zagotovi približno 40 odstotkov orožja, ki ga potrebuje, okoli 30 odstotkov pa ZDA.

Hkrati je opozoril, da se Kijev zanaša na obveščevalne podatke pri svoji ofenzivi v ruski regiji Kursk in pri izvajanju napadov z droni in raketami na rusko ozemlje.

V luči tega se je zavzel za tesnejše povezovanje z ZDA, pa tudi z evropskimi zaveznicami. "Ne smemo pozabiti, da je Putinov načrt za vojno v Ukrajini in širše, spodkopavanje Evropske unije," je nadaljeval in dodal, da je med prioritetami Ukrajine tudi članstvo v EU.

Veleposlanik se je prav tako zahvalil Sloveniji za njeno vojaško, humanitarno in politično podporo Ukrajini. "Veseli nas, da je Slovenija dejavna v prizadevanjih, povezanih z vzpostavitvijo miru v Ukrajini in krepitvijo varnosti v Evropi," je še dodal.

16.33 Trump zagrozil Rusiji s sankcijami

Ameriški predsednik Donald Trump je danes zagrozil Rusiji z obsežnimi sankcijami, potem ko so ruske sile ponoči izvedle številne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Ob tem se je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social zavzel za prekinitev ognja in dogovor o miru v Ukrajini.

"Glede na to, da Rusija na bojišču popolnoma uničuje Ukrajino, resno razmišljam o obsežnih bančnih sankcijah, drugih sankcijah in carinah proti Rusiji, dokler ne bosta dosežena prekinitev ognja in DOKONČNI DOGOVOR O MIRU. Rusiji in Ukrajini sporočam, sedite za mizo zdaj, preden bo prepozno," je zapisal Trump.

Trump je svoje sporočilo objavil po tem, ko je Rusija ponoči sprožila obsežne napade na Ukrajino s skoraj 60 raketami in 200 droni. Tarča napadov na cilje po vsej državi je bila zlasti energetska infrastruktura, smrtnih žrtev ni bilo, ranjenih pa je bilo najmanj 18 ljudi.

Poziv ameriškega predsednika sledi njegovi torkovi odločitvi o prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini, potem ko se je pred tednom dni v Beli hiši javno sprl z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nedolgo zatem pa so ZDA prenehale deliti svoje obveščevalne podatke z Ukrajino.

Od prihoda v Belo hišo 20. januarja je Trump precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi s politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je tudi stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer zavrača številne kritike zaradi zbliževanja z Rusijo.

12.59 Kremelj obsodil konfrontacijsko retoriko EU do Rusije

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes obsodil konfrontacijsko retoriko EU do Rusije, potem ko so se voditelji držav članic unije v četrtek dogovorili o krepitvi obrambnih zmogljivosti. Dodal je, da Rusija pozorno spremlja EU, ki "aktivno razpravlja o militarizaciji" in naslavlja Rusijo kot "glavnega sovražnika".

Izjave Peskova sledijo četrtkovemu izrednemu zasedanju voditeljev držav članic EU v Bruslju, na katerem so govorili o okrepitvi evropske obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini. Voditelji članic EU so izrazili enotno podporo načrtu za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Peskov je bil prav tako kritičen do izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v sredo v govoru francoskemu narodu Rusijo označil za grožnjo Franciji in Evropi. Omenil je tudi možnost razširitve "jedrskega dežnika" oz. odvračalnega varnostnega učinka francoskega jedrskega orožja na druge evropske države.

10.46 Orban napovedal referendum o članstvu Ukrajine v EU

Madžarski premier Viktor Orban je po četrtkovem izrednem vrhu EU o nadaljnji podpori Ukrajini in evropski obrambi v Bruslju minulo noč napovedal, da bodo na Madžarskem v prihodnjih tednih izvedli referendum o članstvu Ukrajine v EU, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Vprašanje članstva Ukrajine v EU je treba znova odpreti, odločitve o tem pa ne bi smeli sprejeti brez sodelovanja javnosti, je dejal Orban po vrhu, na se katerem voditelji unije zaradi njegovega nasprotovanja niso uspeli dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini. Orban namreč nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

Če bi se Ukrajina pridružila EU, bi se porušil celoten gospodarski sistem bloka, je ocenil madžarski premier. "Na to nismo pripravljeni, zato menim, da moramo upočasniti in vsekakor izvedeti mnenje ljudi o tej zadevi," je dodal.

Kot je napovedal, bo referendum oz. t.i. javno posvetovanje o članstvu Ukrajine v EU potekalo hitro in preprosto.

Dejal je še, da sredstva, ki jih želi EU poslati Kijevu, skupaj z bremenom Ukrajine kot članice povezave presegajo zmožnosti evropskega gospodarstva, vključno z madžarskim. Poudaril je, da je Madžarska na strani miru, medtem ko 26 od 27 držav članic po njegovih besedah zagovarja stališče, da mora Ukrajina nadaljevati vojno.

Namesto podaljševanja vojne bi morali z vsemi močmi podpreti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi zagotovili uspeh mirovnih pogajanj, je še dejal Orban.

Za madžarski državni radio je medtem povedal, da bi način, na katerega želi EU zdaj podpreti Ukrajino in hkrati povečati svoje obrambne izdatke, uničil Evropo. "Danes se zdi, da sem vložil veto. Toda v nekaj tednih se bodo vrnili in izkazalo se bo, da za te cilje ni denarja," je dodal.

Ukrajina je prošnjo za članstvo v EU vložila nekaj dni po začetku ruske agresije februarja 2022. Junija istega leta je prejela status kandidatke za članstvo, junija lani pa je uradno začela pristopna pogajanja. Odtlej čaka na odprtje prvega sklopa pogajalskih poglavij, za kar je nujno soglasje vseh članic EU.

8.58 Evropske države obsodile rusko uporabo veta v Varnostnem svetu

Evropske članice ZN so v četrtek obsodile ruski veto na dva amandmaja k nedavnemu ameriškemu predlogu resolucije o vojni med Ukrajino in Rusijo. 

Stalne članice Varnostnega sveta ZN morajo po novem vedno, ko izkoristijo pravico do veta, to utemeljiti v Generalni skupščini in poslušati kritike. Rusija je 24. februarja vložila veto na dva amandmaja evropskih držav k ameriškemu predlogu resolucije o Ukrajini.

Kratka ameriška resolucija, ki je le pozivala k miru, je bila sprejeta z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi glasovi evropskih držav. Te so predlagale tri amandmaje, od katerih eden – o opredelitvi Rusije kot agresorja – ni dobil dovolj glasov in Rusiji ni bilo treba vložiti veta.

Druga dva amandmaja – o ozemeljski celovitosti Ukrajine in pravičnem miru v skladu z Ustanovno listino ZN – sta dobila dovolj podpore, vendar je Rusija na oba vložila veto.

Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski je zagotovil, da ima njegova država zelo odgovoren odnos do veta in ga brez upravičenih razlogov ne bi nikoli uporabila. Zatrdil je, da se je Rusija 24. februarja odločila za mir.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je dejala, da je potrditev njihove resolucije dokaz, da lahko VS ZN še vedno izpolnjuje načela Ustanovne listine ZN glede vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti. "Naša resolucija je odprla pot za mir," je dejala.

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je nasprotno zatrdil, da je rusko obnašanje najboljši primer škodljivosti pravice do veta.

"Rusija je dala veto na vse poskuse sprejetja resolucij od začetka agresije na Ukrajino leta 2014," je dejal in zatrdil, da bi morali državam, vpletenim v spopade, pravico do veta odvzeti. "Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci, vendar mir mora biti pravi, ne le beseda," je dodal.

Evropski veleposlaniki so po vrsti obsodili Rusijo zaradi uporabe veta, slovenski veleposlanik Samuel Žbogar pa je dejal, da je veto na besedilo, ki zadeva Ustanovno listino ZN, vreden obsojanja.

Po njegovih besedah je po treh letih vojne čas za pravičen in trajen mir. Slovenija se je zato vključila v proces sprejemanja ameriške resolucije, katere cilj podpira, vendar obžaluje, da ni imela usmeritev, je pojasnil.

"Če ne veš, kam greš, je vsaka pot dobra," je dejal in dodal, da bi morala resolucija vsaj določiti, da morajo mirovna pogajanja potekati v skladu z Ustanovno listino ZN.

"Zato smo predlagali amandmaje, ki jih je Generalna skupščina potrdila, Varnostni svet pa ne, in zaradi tega smo se vzdržali," je še povedal, a obenem izrazil zadovoljstvo, da se VS ZN končno premika proti svoji glavni nalogi – pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini.

8.13 Ukrajinska energetska infrastruktura znova tarča ruskih napadov

Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske sile nad cilje po vsej državi ponoči izstrelile najmanj 58 raket in 194 brezpilotnih letalnikov, pri čemer naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila najmanj 34 raket in okrog 100 dronov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pri tem so ukrajinski branilci prvič uporabili francoske lovce mirage 2000, ki jih je prejšnji mesec dobavila Francija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na družbenih omrežjih v luči obsežnih ruskih napadov na energetsko in drugo infrastrukturo v Ukrajini znova pozval k enomesečni prekinitvi vojskovanja v zraku in na morju.

"Rusija skuša z obstreljevanjem objektov za proizvodnjo energije in plina škodovati Ukrajincem, ne da bi opustila svoj cilj, da bi nas pustila brez elektrike in ogrevanja ter povzročila največjo škodo navadnim državljanom," pa je na družbenem omrežju Facebook zapisal ukrajinski minister za energetiko German Galuščenko.

Dodal je, da si reševalci in zaposleni pri elektro podjetjih prizadevajo odpraviti posledice, kjer je mogoče. Po navedbah predstavnikov ukrajinske vojske, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencija dpa, je Rusija v napadih uporabila tudi vodene rakete kalibr, izstreljene z ladij v Črnem morju.

Fotogalerija

1

 / 3

V ruskih napadih je bilo ponoči po vsej Ukrajini skupno ranjenih 18 ljudi, navaja britanski BBC.

V raketnem napadu na civilno infrastrukturo v Harkovu na vzhodu Ukrajine je bilo ranjenih osem ljudi, je danes na Telegramu sporočil župan drugega največjega ukrajinskega mesta Igor Terehov. V napadu je bila delno porušena tudi stanovanjska zgradba.

Iz ruševin so doslej rešili šest ljudi, iskanje morebitnih drugih žrtev se nadaljuje. Guverner Harkova Oleg Sinegubov pa je na Telegramu sporočil, da je bilo v ruskem napadu zadeto zasebno podjetje v Harkovu, pri čemer je zgorelo več avtomobilov.

Še osem ranjenih so zabeležili v mestih Slovjansk in Kramatorsk na vzhodu Ukrajine, dve osebi pa sta bili ranjeni v napadu v osrednjem delu države.

O napadu poročajo tudi iz regije Ternopil na zahodu Ukrajine, kjer je prišlo do težav z oskrbo s plinom, ni pa bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih.

Tudi iz regije Odesa na jugu države so v četrtek zvečer poročali o ruskem napadu, v katerem je bila poškodovana kritična infrastruktura, še navaja AFP.

Rusija je medtem nad petimi svojimi regijami ter nad Črnim in Azovskim morjem od četrtka zvečer sestrelila 39 ukrajinskih dronov, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Novice Costa po vrhu o obrambi in Ukrajini: Evropska unija je kos izzivu

Novice Otoplitev med Trumpom in Zelenskim: Savdijci bodo gostili srečanje