Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
26. 11. 2016,
6.52

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

29

Natisni članek

Natisni članek

predsednik Kuba Fidel Castro

Sobota, 26. 11. 2016, 6.52

7 let, 2 meseca

Umrl je Fidel Castro, oče kubanske revolucije #foto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

29

Fidel Castro Kuba | Foto Guliver/Getty Images

Foto: Guliver/Getty Images

V 90. letu starosti je umrl nekdanji kubanski predsednik in voditelj komunistične revolucije Fidel Castro. "Poveljnik kubanske revolucije je umrl v petek ob 22.29," je sporočil njegov brat, predsednik Raul Castro, na kubanski televiziji in napovedal, da ga bodo v skladu z njegovo željo upepelili danes.

V državi bo nekaj dni veljalo žalovanje. Predsednik je izjavo končal z revolucionarnim sloganom: "Proti zmagi, vedno!"

Vzroka smrti niso sporočili. Tudi sicer je bilo njegovo zdravstveno stanje državna skrivnost. Že vrsto let je imel težave zaradi črevesne bolezni, ki ga je tudi privedla do tega, da je leta 2006 oblast predal bratu. Pred tem je državo vodil skoraj 50 let.

V zadnjih letih se je redko pojavljal v javnosti. Eden takšnih primerov je bil aprilski govor na kongresu komunistične partije.

Pogrebna slovesnost bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago de Cuba. Do 4. decembra ne bo nobenih javnih dejavnosti in dogodkov, zastave na javnih stavbah in vojaških objektih bodo spustili na pol droga.

 

Fidel Castro in nekdanji voditelj Venezuele Hugo Chavez sta bila prijatelja.  | Foto: Reuters Fidel Castro in nekdanji voditelj Venezuele Hugo Chavez sta bila prijatelja. Foto: Reuters

 

Preberite še:

-> Kuba - barvita avtomobilska salsa
-> Fidel Castro praznoval 90. rojstni dan in kritiziral ZDA
-> Obama: Med ZDA in Kubo je napočil čas za mir in razumevanje

Pahor poslal sožalno brzojavko, papež bo molil zanj

Ob smrti Castra je slovenski predsednik Borut Pahor posredoval sožalno brzojavko kubanskemu predsedniku Raulu Castru, je predsednik republike sporočil na Twitterju. Premier Miro Cerar je v imenu vlade izrazil sožalje njegovi družini. Fidel Castro bo ostal v spominu kot ena tistih osebnosti, ki so pomembno krojile zgodovino Kube in sveta v drugi polovici 20. stoletja pa vse do danes, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Številni evropski politiki so ob smrti Castra poudarili, da gre za zgodovinsko osebnost. "Fidel Castro je bil odločen mož in zgodovinska osebnost. Umrl je v času velikih izzivov in negotovosti ter velikih sprememb v njegovi državi," je zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Castro je bil po besedah predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja "ena od zgodovinskih osebnosti preteklega stoletja in poosebljenje kubanske revolucije". "S smrtjo Fidela Castra je svet izgubil moža, ki je bil za številne junak," je dodal.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je tvitnil: "Fidel Castro je dal Kubi, Latinski Ameriki in svetovni politiki močan pečat. S tem se je zaprlo eno poglavje zgodovine. EU gleda skupaj s kubanskim narodom v prihodnost."

Sožalje ob tej "žalostni vesti" je kubanskemu predsedniku, drugim svojcem pokojnega in preostalim prebivalcem "ljubljene Kube" izrazil tudi papež Frančišek. Kot je zapisal v telegramu, bo molil za Castra, s katerim se je srečal septembra lani v Havani, in ves kubanski narod.

Trump: Svet zaznamuje smrt surovega diktatorja

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da svet zaznamuje smrt surovega diktatorja, ki je skoraj šest desetletij zatiral lastno ljudstvo. "Castrova dediščina so strelski vodi, kraja, nepredstavljivo trpljenje, revščina in zanikanje temeljnih človekovih pravic."

Potem ko mu je z državnim udarom prvič spodletelo, se je na Kubo vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s še 81 moškimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 prešla v ofenzivo. Castro je v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije. | Foto: Getty Images Potem ko mu je z državnim udarom prvič spodletelo, se je na Kubo vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s še 81 moškimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 prešla v ofenzivo. Castro je v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije. Foto: Getty Images

Preživel naj bi več kot 600 poskusov atentatov

Castro se je v zgodovino zapisal kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom.

Po podatkih kubanskih obveščevalnih agencij je med letoma 1959 in 2000 preživel 634 poskusov atentatov, med katerimi so bili številni takšni, ki so jih naročili ameriški uradniki.

Njegov brat Raul je sicer lani z ZDA obnovil odnose.

Tako so se pripadniki kubanske skupnosti ob smrti Castra veselili v Miamiju v ZDA. | Foto: Reuters Tako so se pripadniki kubanske skupnosti ob smrti Castra veselili v Miamiju v ZDA. Foto: Reuters

Po uradnih podatkih se je rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji.

Že v rani mladosti je bil priča hudi revščini, v kateri je živela večina Kubancev, v revolucionarja pa ga je spremenil državni udar generala Fulgenica Batiste leta 1952.

Kubi je Castro vladal s trdo roko. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu kot režim ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961. | Foto: Getty Images Kubi je Castro vladal s trdo roko. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu kot režim ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961. Foto: Getty Images

Obsodili so ga na 15 let zapora

Leto dni pozneje je skupaj z nekaj somišljeniki napadel vojašnico v Santiagu de Cuba, a je vojska slabo načrtovano zaroto preprečila. Obsodili so ga na 15 let zapora, a so ga le po dveh letih ob amnestiji izpustili. Skupaj z bratom Raulom je odpotoval v Mehiko in oblikoval uporniško skupino za revolucijo na Kubi.

Na Kubo se je vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s še 81 moškimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 prešla v ofenzivo. Batista je Kubo zapustil na silvestrovo, Castro pa je nato že v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije.

Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne. Na fotografiji s sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom leta 1964 v Moskvi. | Foto: Getty Images Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne. Na fotografiji s sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom leta 1964 v Moskvi. Foto: Getty Images

Vladal je s trdo roko

Kubi je nato Castro vladal s trdo roko. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu kot režim ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961.

Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne. Po razpadu Sovjetske zveze je Kuba zapadla v globoko gospodarsko krizo, popolnemu propadu pa se je izognila s prihodki od turizma in sodelovanjem z Venezuelo, ki je bogata z nafto.

Fidel se je 31. julija 2006, ko je moral na operacijo zaradi neznane bolezni, odpovedal oblasti. Ta odločitev je postala trajna dve leti pozneje, ko so Raula uradno imenovali za kubanskega vodjo. A Fidel je ostal močan simbol na Kubi.

Castro se je sestal z več papeži. Na fotografiji s papežem Benediktom XVI. v vatikanski ambasadi na Kubi leta 2012. | Foto: Getty Images Castro se je sestal z več papeži. Na fotografiji s papežem Benediktom XVI. v vatikanski ambasadi na Kubi leta 2012. Foto: Getty Images

Ikona mednarodnega levičarskega gibanja

Castro je bil ena vidnejših političnih osebnosti 20. stoletja. Po svetu je imel tako številne prijatelje kot sovražnike. Levičarskim politikom je bil velikokrat navdih, še posebej v Latinski Ameriki in Afriki, a jih je velikokrat zaradi trde roke doma spravljal tudi v zadrego.

V svojih več kot 50 letih na svetovnem političnem prizorišču je bil Fidel Castro po navedbah nemške tiskovne agencije dpa ikona mednarodnega levičarskega gibanja in simbol uspešnega upora proti veliki severni sosedi ZDA.

Fidel Castro je svojega prijatelja in tovariša Cheja Guevaro v 60. letih prejšnjega stoletja poslal v Bolivijo, da bi zanetil revolucijo. Ni mu uspelo. Ujeli so ga in ubili. | Foto: Reuters Fidel Castro je svojega prijatelja in tovariša Cheja Guevaro v 60. letih prejšnjega stoletja poslal v Bolivijo, da bi zanetil revolucijo. Ni mu uspelo. Ujeli so ga in ubili. Foto: Reuters

Živel je dovolj dolgo, da je videl različico svoje protiameriške politike, preoblikovano v gibanje, ki je na oblast prineslo Huga Chaveza v Venezueli, Eva Moralesa v Boliviji in nazadnje Rafaela Correo v Ekvadorju ter Daniela Ortego v Nikaragvi. Po drugi strani pa je bil tudi priča otoplitvi odnosov Kube z ZDA pod vodstvom svojega brata in zdajšnjega predsednika Kube Raula Castra.

Fidel Castro je bil navdih za revolucionarna gibanja po vsej Latinski Ameriki. Med drugim je v 60. letih prejšnjega stoletja poslal svojega prijatelja in tovariša Cheja Guevaro v Bolivijo, kjer je zanetil upor, dve desetletji pozneje pa je nudil pomoč in vojaško podporo sandinistom v Nikaragvi.

Njegov vpliv je bilo čutiti tudi v Afriki, kar je za voditelja karibskega otoka z le enajst milijoni prebivalcev neverjeten uspeh, navaja dpa. Leta 1975 je okoli 36 tisoč kubanskih vojakov s pomočjo ruskih letal pristalo v Angoli v podporo borcem za neodvisnost, kar je med drugim pomembno vplivalo na nastanek Namibije.

Tako je Fidel Castro, ki je slovel po večurnih govorih, leta 1979 kot predsednik Gibanja neuvrščenih nagovoril Združene narode. | Foto: Reuters Tako je Fidel Castro, ki je slovel po večurnih govorih, leta 1979 kot predsednik Gibanja neuvrščenih nagovoril Združene narode. Foto: Reuters

 

Ne spreglejte