Četrtek,
12. 5. 2022,
6.05

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,38

57

Natisni članek

Natisni članek

invazija Rusija Ukrajina

Četrtek, 12. 5. 2022, 6.05

2 leti, 6 mesecev

Rusija, jedrsko orožje in Finska: "To je neposredna grožnja"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,38

57

finska vojska | Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes pozdravil podporo finskih voditeljev pridružitvi Finske vojaškemu zavezništvu in dejal, da bi morebitni postopek vstopa v Nato potekal "gladko in hitro". | Foto Reuters

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes pozdravil podporo finskih voditeljev pridružitvi Finske vojaškemu zavezništvu in dejal, da bi morebitni postopek vstopa v Nato potekal "gladko in hitro".

Foto: Reuters

78. dan ruske invazije v Ukrajino. Zunanji ministri skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) bodo začeli tridnevno zasedanje v nemškem kraju Wangels. V ospredju bodo pogovori o posledicah vojne v Ukrajini, predvsem o oskrbi z energijo in hrano, ter o usklajevanju ukrepov proti Rusiji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je Rusijo obtožila, da je največja grožnja svetovnemu redu. Medtem pa se vse več Rusov sprašuje, kje je poveljnik ruskih vojaških sil. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v sredo v pogovoru s francoskimi študenti opozoril, da se bo vojna končala šele, ko bodo znova nadzorovali vso državo. "Ko bomo nazaj zavzeli vse, kar nam pripada, potem bomo končali vojno," je povedal. "Želimo si svobode v svoji državi," je poudaril.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

13.07 IEA: Izolacija Rusije ne bo povzročila velikih težav z oskrbo
12.55 Stoltenberg pozdravil odločitev finskih voditeljev o podpori članstvu Nata
12.35 Kremelj: Vstop Finske v Nato bi pomenil grožnjo Rusiji
11.32 V Ukrajini bo potekalo prvo sojenje za vojne zločine v ruski invaziji
10.41 Ukrajina želi imeti rezervirano mesto v EU
9.26 Proruski hekerji napadli spletne strani italijanske vlade
9.17 Finski predsednik in premierka podprla članstvo Finske v Natu
8.50 Ruske sile še naprej krepijo napade na vzhodu Ukrajine
8.42 "Ko bomo nazaj zavzeli vse, kar nam pripada, potem bomo končali vojno"
7.40 Rusi so zbegani: kje je Putinov glavni general?
7.23 "Rusija je največja grožnja svetovnemu redu"
6.06 Zunanji ministri G7 v Nemčiji predvsem o Ukrajini

13.07 IEA: Izolacija Rusije ne bo povzročila velikih težav z oskrbo

Vse večja izolacija ruskih energentov ne bo povzročila težav v svetovni oskrbovalni naftni verigi, saj se črpanje nafte v drugih državah povečuje, povpraševanje na Kitajskem pa se zmanjšuje, je danes objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

IEA je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisala, da bodo načrti EU in skupine gospodarsko najmočnejših držav G7 za embargo ruske nafte pospešili reorganizacijo trgovskih tokov in prisili Rusijo v zmanjšanje črpanja.

"Postopno povečevanja črpanja v drugih državah skupaj z manjših povpraševanjem, zlasti na Kitajskem, bodo v bližnji prihodnosti poskrbeli, da se ne bi pojavilo veliko pomanjkanje," je agencija, ki je v preteklosti opozarjala, da bi ruska invazija na Ukrajino lahko povzročila šok v dobavi, zapisala v mesečnem poročilu.

Potem ko so se zaloge nafte v aprilu zmanjšale za skoraj milijonov sodov na dan, bi se po napovedih agencije v drugi polovici leta te lahko praznile še hitreje, in sicer do treh milijonov sodov na dan.

ZDA in druge bogate države so se namreč odločile, da v boju proti naraščajočim cenam sprostijo svoje strateške rezerve.

IEA je prepričana, da bi postopno povečanje črpanja ZDA in članic skupine proizvajalk nafte Opec+, ki prihajajo s Srednjega vzhoda, pomagalo nadoknaditi ruske izgube.

12.55 Stoltenberg pozdravil odločitev finskih voditeljev o podpori članstvu Nata

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes pozdravil podporo finskih voditeljev pridružitvi Finske vojaškemu zavezništvu in dejal, da bi morebitni postopek vstopa v Nato potekal "gladko in hitro".

"To je suverena odločitev Finske, ki jo Nato v celoti spoštuje. Če bi se Finska odločila za prošnjo, bi jo v Natu toplo sprejeli," je dejal in poudaril, da gre pri tem izključno za odločitev Finske in ne za to, da bi Nato izkoristil razmere.

"Strinjam se s predsednikom države in predsednico vlade, da bi članstvo okrepilo varnost Nata in Finske. Finsko članstvo bi pokazalo, da so vrata Nata odprta in da Finska sama odloča o svoji prihodnosti," je še dodal.

12.35 Kremelj: Vstop Finske v Nato bi pomenil grožnjo Rusiji

Ruske oblasti so danes sporočile, da bi vstop sosednje Finske v zvezo Nato zagotovo pomenil grožnjo Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Zaradi širitve Nata in približevanja zavezništva našim mejam svet in naša celina ne bosta stabilnejša in varnejša," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in kako daleč se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam.

"Pošiljanje orožja držav Nata v Ukrajino, usposabljanje njenih čet za uporabo zahodne opreme, pošiljanje plačancev in izvajanje vaj zavezniških držav v bližini naših meja samo povečujejo verjetnost neposrednega in odprtega konflikta med Natom in Rusijo," pa je zapisal Medvedjev v Telegramu. "Takšen konflikt vedno pomeni tveganje, da se spremeni v popolno jedrsko vojno. To bi bil katastrofalen scenarij za vse," je še opozoril.

11.32 V Ukrajini bo prvo sojenje za vojne zločine v ruski invaziji

Ukrajinske oblasti nameravajo začeti prvo sojenje za vojne zločine, storjene med rusko invazijo, pri čemer bodo na zatožno klop postavile 21-letnega ruskega vojaka Vadima Šišimarina, je v sredo napovedal urad generalne državne tožilke Irine Venediktove. Obtožencu, ki je že v priporu, grozi dosmrtna zaporna kazen zaradi naklepnega umora.

Ruski vojak je obtožen, da je 28. februarja ubil neoboroženega 62-letnega civilista, ko je streljal z avtomatsko puško skozi okno avtomobila, da bi civilistu preprečil prijavo položaja skupine ruskih vojakov, so po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočili iz urada generalne državne tožilke.

Neimenovani civilist je vozil kolo ob cesti nedaleč od svojega doma, eden od ruskih vojakov pa naj bi obtožencu ukazal, naj ga ubije, da ne bi razkril njihovega položaja, je zapisano v izjavi urada. Moški je tako umrl na kraju le nekaj deset metrov od svojega doma.

Urad Venediktove je objavil fotografijo obtoženca, vendar ni navedel podrobnosti o tem, kako je prišel v ukrajinski pripor in kaj se je zgodilo z drugimi člani njegove skupine v času domnevnega umora. Prav tako niso določili datuma sojenja.

Tožilstvo je registriralo že več kot 10.700 domnevnih vojnih zločinov, v katere je bilo vpletenih 622 osumljencev. Kijev in Washington pa sta od invazije večkrat obtožila ruske vojake, da so zagrešili vojne zločine.

Velika Britanija in Nizozemska sta v Ukrajino nedavno poslali preiskovalce vojnih zločinov, da bi pomagali lokalnim ekipam in ekipam Mednarodnega kazenskega sodišča, ki preiskujejo morebitna množična grozodejstva, storjena v predmestju Buča v Kijevu, kjer so 2. aprila odkrili najmanj 20 trupel.

10.41 Ukrajina želi imeti rezervirano mesto v EU

Ukrajina želi imeti rezervirano mesto v Evropski uniji, četudi bi bilo za polnopravno članstvo treba čakati dlje časa, je danes v Berlinu dejal zunanji minister Dmitro Kuleba, ki se je v Nemčiji udeležil srečanja tako z nemškimi političnimi voditelji kot skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7).

"Ne gre za čim hitrejše članstvo Ukrajine v EU, vseeno pa je zelo pomembno, da je za nas to mesto rezervirano," je dejal za nemško televizijo ARD. Pri tem je ponovil, da ukrajinske oblasti pogosto poslušajo, kako Ukrajina pripada Evropi in evropski družini, zdaj pa je čas, da se preide od besed k dejanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V začetku tedna je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi proces pridružitve Ukrajine v EU lahko trajal desetletja. Namesto tega je predlagal oblikovanje nove širše evropske politične skupnosti, ki bi vključevala države, kot sta Ukrajina ali Velika Britanija po brexitu.

Medtem pa je predsednica Evropske komisije pretekli teden na Twitterju zapisala, da si bo Komisija svoje mnenje glede članstva Ukrajine prizadevala podati junija. V tvitu je omenila še, da je na Dan Evrope govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o podpori Ukrajini na njeni evropski poti.

Če bo Komisija dala pozitivno mnenje, bi lahko Ukrajina pridobila status kandidatke za članstvo v EU, za kar pa je potrebno še soglasje vseh 27 držav članic EU. To je tudi predpogoj za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU, kar pa je ponavadi dolgotrajen proces.

9.26 Proruski hekerji napadli spletne strani italijanske vlade

Proruski hekerji so napadli spletne strani italijanskih institucij, med drugim sta bili več ur nedosegljivi spletni strani ministrstva za obrambo in senata. Odgovornost za napad je prevzela proruska skupina Killnet, je v sredo poročal italijanski časnik Corriere della Sera.

Hekerji pri tem niso napadli infrastrukture spletnih strani, ampak so predvsem otežili dostop do njih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italijanska tiskovna agencija AGI je poročala, da so hekerji skušali vdreti tudi v spletno stran tekmovanja za pesem Evrovizije, a niso bili uspešni.

Prejšnji mesec si je Killnet zaradi podpore Ukrajini za tarčo izbral romunske vladne strani. Romunske obveščevalne službe so sporočile, da je skupina napadla tudi spletne strani uradnih institucij ZDA, Poljske, Češke, Estonije in Nata.

9.17 Finski predsednik in premierka podprla članstvo Finske v Natu

Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta danes podprla članstvo Finske v zvezi Nato. V skupni izjavi sta se zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Finska mora brez obotavljanja zaprositi za članstvo v Natu," sta sporočila.

Gre za pomembno spremembo politike na Finskem, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino. Finska, ki si z Rusijo deli 1.300 kilometrov kopenske meje, je do zdaj vztrajala, da ne bo del Nata.

8.50 Ruske sile še naprej krepijo napade na vzhodu Ukrajine

Ruske sile so po navedbah ukrajinske strani okrepile napade na vzhodu Ukrajine in pri tem osvojile nekatera območja v Donbasu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo sicer zagotovil, da se bo za Ukrajino vojna končala šele, ko bo znova zavzela vsa okupirana območja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinski generalštab je danes sporočil, da ruski vojaki nadaljujejo ofenzivo na vzhodu države z namenom prevzetja nadzora nad območji Doneck, Lugansk in Herson, da bi tako vzpostavili kopenski koridor s polotokom Krim. O napadih poročajo predvsem iz mest Severodoneck, Liman, Bahmut, Avijivka in Kurahove. Kot so priznali, so ruski vojaki dosegli delni uspeh na območju Severodonecka.

Z območja Slovjanska pa poročajo o okrepitvi števila ruskih sil in opreme, med drugim so na območje premestili okoli 300 novih vojaških vozil.

8.42 "Ko bomo nazaj zavzeli vse, kar nam pripada, potem bomo končali vojno"

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v sredo v pogovoru s francoskimi študenti opozoril, da se bo vojna končala šele, ko bodo znova nadzorovali celotno državo. "Ko bomo nazaj zavzeli vse, kar nam pripada, potem bomo končali vojno," je povedal. "Želimo si svobode v naši državi," je poudaril.

V svojem rednem nočnem nagovoru pa je Zelenski tokrat ocenil, da opaža resen napredek pri mednarodnih varnostnih jamstvih. "Pogajamo se z vodilnimi državami sveta, da se Ukrajini povrne zaupanje v varnost za prihodnja desetletja," je povedal.

O tem so med drugim govorili tudi na virtualnem srečanju skupine G7 v nedeljo, na katerem je sodelovala Ukrajina. "To je zdaj prvič v zgodovini naše države, da lahko zabeležimo takšna jamstva," je dodal.

Kot je pojasnil, gre za konkretna jamstva, saj so se jasno dogovorili o tem, kaj točno se jamči in kdo konkretno to jamči.

7.40 Rusi so zbegani: kje je Putinov glavni general?

Kje je glavni poveljnik ruskih oboroženih sil general Valerij Gerasimov, se sprašujejo ruski mediji. Gerasimov namreč ni bil prisoten na vojaški proslavi 9. maja, kar je vsaj nenavadno, poročajo mediji. In čeprav je vse več pozivov v javnosti, Gerasimov tudi ni stopil pred kamere v zadnjih dneh. So ga torej res ubili ali ranili Ukrajinci?

Odsotnost Gerasimova 9. maja je bila tako šokantna, da je večina zahodnih medijev najprej poročala, da je bil ves čas ob Putinu. Šele nekaj ur po govoru Putina so vse svetovne agencije in mediji spremenili svoje poročanje ter sporočili, da Valerij Gerasimov ni bil prisoten na paradi. 

Ukrajinska vojska je namreč 1. maja sporočila, da so njene sile napadle glavno poveljstvo ruske vojske v Ukrajini. In v napadu, tako trdi ukrajinska vojska, naj bi ubili večje število vojakov ter tudi glavnih poveljnikov ruske vojske. Med drugim naj bi ranili tudi Gerasimova. Rusija je vse navedbe do zdaj zanikala, potrdila jih ni niti nobena zahodna obveščevalna služba. Vendar zaradi odsotnosti Gerasimova iz ruske javnosti se vse več ljudi sprašuje, ali so Ukrajinci vendarle govorili resnico in je ruska vojska ostala brez vodstva v Ukrajini.

7.23 Von der Leynova v Tokiu posvarila pred neposredno grožnjo Rusije svetovnemu redu

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Tokiu na vrhu EU-Japonska posvarila pred neposredno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja svetovnemu redu, ter pozvala Kitajsko k bolj konstruktivni drži. Na vrhu so v skupni izjavi obsodili rusko agresijo proti Ukrajini ter obljubili nadaljnjo pomoč Kijevu.

Rusija "danes predstavlja največjo grožnjo svetovnemu redu s svojo barbarsko vojno proti Ukrajini in zaskrbljujočim paktom s Kitajsko", je dejala Ursula von der Leyen po pogovoru z japonskim premierjem Fumiom Kishido.

Kishida se je strinjal, da ruska invazija ni le evropska tema, ampak pretresa mednarodni red, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik Evropskega parlamenta Charles Michel pa je poudaril pomen sodelovanja. "Naše sodelovanje v Ukrajini je kritičnega pomena v Evropi, ampak je pomembno tudi v indijsko-pacifiški regiji in želimo si poglobiti naša posvetovanja o bolj odločni Kitajski," je povedal. Prepričan je, da bi morala Kitajska stopiti v bran multilateralnemu sistemu, ki ji je prinesel veliko dobrega pri razvoju države.

V skupni izjavi so voditelji opozorili, da Rusija s svojo agresijo krši mednarodno pravo ter pozvali, da morajo storilci vojnih zločinov odgovarjati za svoja dejanja. Zavzeli so se še za okrepitev sodelovanja na področju zagotavljanja globalne varnosti in stabilnosti. Ukrajini pa obljubili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo, so sporočili po srečanju.

6.06 Zunanji ministri G7 v Nemčiji predvsem o Ukrajini

Države G7 so se že v nedeljo dogovorile za nove ukrepe na področju energetike, ki velja za glavni vir financiranja vojne v Ukrajini. Zavezale so se, da bodo omejile uvoz ruske nafte oz. ga prepovedale, a se pri tem zaradi nasprotovanja Madžarske in nekaj drugih držav zdaj zatika na ravni EU, medtem ko so ZDA prepoved uvoza uvedle že pred časom.

V skupni izjavi so članice G7 v nedeljo tudi napovedale nadaljnjo podporo Ukrajini in obsodile dejanja Rusije. "Ogorčeni smo nad številčno izgubo človeških življenj, napadom na človekove pravice in uničenje, ki ga za seboj puščajo ruska dejanja v Ukrajini," so zapisale države G7.

Predsedovanje skupini je letos v rokah Nemčije, ki tako v teh dneh gosti vrsto ministrskih srečanj G7, vrhunec pa bo vrh G7 konec junija na Bavarskem. Skupino sicer poleg Nemčije sestavljajo še Francija, Italija, Velika Britanija, ZDA, Kanada in Japonska, EU pa ima status opazovalke.

Srečanja v Wangelsu se bosta poleg tega udeležila še zunanja ministra Ukrajine in Moldavije, Dmitro Kuleba in Nicu Popescu.

V soboto se bo nato srečanje G7 prelilo v neformalne pogovore zunanjih ministrov zveze Nato v Berlinu, na katerih bo prav tako v središču pozornosti Ukrajina.

Po navedbah nemškega zunanjega ministrstva se bodo sicer pogovori v Wangelsu vrteli tudi okrog vloge Kitajske in razmer v indijsko-pacifiški regiji, položaja v Afganistanu, Afriki in na Bližnjem vzhodu, skupnega boja proti podnebnim spremembam in pandemije covid-19.