Petek, 18. 4. 2025, 19.54
2 dneva, 6 ur
Vojna v Ukrajini
Rusi napadli Harkov z nov raketo: ranjenih več kot sto ljudi, 500 jih je izgubilo domove #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
Ruske sile so danes zjutraj stanovanjsko četrt Harkova zadele z nadzvočno balistično raketo s kasetnim nabojem, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, več kot sto je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v zgodnjih urah velikega petka, dneva, ki ga mnogi pravoslavni Ukrajinci tradicionalno namenijo pripravam na veliko noč. Nove napade je pričakovati tudi čez velikonočne praznike.
19.35 Rusi Harkov napadli z novo raketo: več kot sto ljudi je poškodovanih
17.29 ZDA predstavile načrte za mir: omilili bi sankcije proti Rusiji
15.51 Vance optimističen glede končanja vojne v Ukrajini
14.35 Ukrajina od Rusije znova prejela več sto trupel padlih vojakov
13.38 Kremelj: Ukaz o prekinitvi napadov na energetske objekte ne velja več
13.22 Kitajska zanika ukrajinske navedbe o dobavi orožja Rusiji
12.30 ZDA grozijo z umikom iz pogajanja o Ukrajini
10.28 Ruski napadi v Ukrajini zahtevali nove žrtve
9.50 Žbogar: Rusija iz razprave izriva Ukrajino
19.35 Rusi Harkov napadli z novo raketo: več kot sto ljudi je poškodovanih
Ruske sile so danes zjutraj stanovanjsko četrt Harkova zadele z nadzvočno balistično raketo s kasetnim nabojem, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, več kot sto je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v zgodnjih urah velikega petka, dneva, ki ga mnogi pravoslavni Ukrajinci tradicionalno namenijo pripravam na veliko noč.
This is how Russia began this Good Friday – with ballistic missiles, cruise missiles, Shaheds – maiming our people and cities.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) April 18, 2025
A missile strike on Kharkiv, right on the city. Dozens of residential buildings were damaged, as well as an enterprise and vehicles. Around 70 people… pic.twitter.com/z84NrkmqrH
Gre za raketo 9M727, raketo na reaktivni pogon, podobno ameriškemu tomahawku. Opremljena je s tehnologijo zmanjšanega radarskega odboja, zaradi česar jo je težje zaznati na radarju, je povedal vodja regionalne policije Serhij Bolivanov.
"79-letni moški je bil ubit v svojem stanovanju. Več kot sto ljudi je bilo ranjenih in več kot 500 jih je izgubilo domove," je dejal Bolivanov. "Ranjeni imajo poškodbe zaradi eksplozije, ureznine in so v stanju šoka. Med poškodovanimi je sedem otrok."
Napad na Harkov je tretji zapored, v katerem je Rusija uporabila kasetne balistične rakete proti civilnim ciljem.
Preteklo nedeljo je bilo v napadu na Sumo ubitih 35 ljudi, teden dni prej pa je bilo v Krivem Rogu ubitih 20 civilistov, od tega devet otrok.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da Rusija načrtuje dodatne napade za velikonočni konec tedna, poseben poudarek pa naj bi bil na energetski infrastrukturi.
17.29 ZDA predstavile načrte za mir: ukinili bi sankcije proti Rusiji
ZDA so danes v Parizu zaveznikom predstavile morebitne načrte za mir med Rusijo in Ukrajino, ki vključujejo konec spopadov in omilitev sankcij proti Moskvi, poroča Bloomberg News.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v okviru pariških pogovorov pogovarjal z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in drugimi svetovalci za nacionalno varnost.
V načrtu, ki ga je predstavila ZDA, je predvideno, da bi ukrajinska območja, ki jih trenutno zaseda Rusija, ostala pod nadzorom Rusije, prav tako je predvideno, da Ukrajina ne bi vstopila v Nato. Predvideno je tudi, da bi omilili sankcije proti Rusiji. Da bi to lahko storili, bi se morale strinjati vse države članice EU.
Uradniki so dejali, da bi se Rusija morala strinjati s prenehanjem spopadov, Ukrajina pa bi potrebovala varnostna jamstva, da bo mirovni načrt uspešen.
Načrt ni dokončen, je za Bloomberg povedal eden od uradnikov EU. Evropske zaveznice namreč niso za to, da bi nadzor nad zasedenim ukrajinskim ozemljem ostal Rusiji. Uradnik je tudi dejal, da bi se bilo o načrtu treba pogovarjati z Ukrajino.
15.51 Vance optimističen glede končanja vojne v Ukrajini
Ameriški podpredsednik JD Vance je danes med srečanjem z italijansko premierko Giorgio Meloni v Rimu izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Kot je dejal, želi Meloni seznaniti s potekom pogajanj, v katerih posredujejo ZDA, njihov cilj pa je končanje ukrajinskega konflikta.
"Premierko želim seznaniti s pogajanji med Rusijo in Ukrajino, pa tudi o nekaterih stvareh, ki so se zgodile v zadnjih 24 urah," je dejal Vance med srečanjem z Meloni v palači Chigi.
"Mislim, da lahko poročamo o nekaj zanimivih stvareh, povezanih s pogajanji," je nadaljeval. "Nočem jih vnaprej ocenjevati, vendar smo optimistični, da lahko to vojno, to zelo brutalno vojno, pripeljemo h koncu," je dodal, ne da bi razkril podrobnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Optimizem, ki ga je izrazil Vance, je sicer v nasprotju z izjavami ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je pred tem danes v Parizu dejal, da bi se ZDA lahko umaknile iz posredovanja za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka.
Odločitev o tem, ali je mogoče doseči dogovor, naj bi Washington sprejel v nekaj dneh, je dejal Rubio po srečanju s predstavniki Kijeva in evropskih zaveznic, ki so se na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini v četrtek sestali v francoski prestolnici.
Vance je pred srečanjem napovedal tudi razpravo o carinah med ZDA in EU, ki so jo začeli dan prej v Washingtonu, ko se je Meloni v Beli hiši srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, na srečanju pa je bil tudi Vance.
Italijanska premierka je izrazila navdušenje, da se je Vance odločil veliko noč preživeti z družino v Rimu. Obiskal naj bi tudi Vatikan. Ali ga bo sprejel tudi papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, še ni znano.
14.35 Ukrajina od Rusije znova prejela več sto trupel padlih vojakov
Ukrajina je danes sporočila, da je od ruske strani prejela trupla več kot 900 svojih vojakov, ubitih v spopadih z ruskimi silami. To je druga tovrstna repatriacija posmrtnih ostankov ukrajinskih vojakov v zadnjih treh tednih, potem ko je Kijev že konec marca od Rusije prejel enako število trupel. Rusija naj bi prejela 41 trupel vojakov.
"Trupla 909 padlih ukrajinskih branilcev so bila vrnjena v Ukrajino," je na Telegramu sporočil pristojni ukrajinski vladni štab.
Med vrnjenimi so trupla vojakov, med drugim ubitih na bojiščih v Pokrovsku, Bahmutu, Lugansku, Sumiju in Harkovu, pa tudi iz ruskih mrtvašnic.
Med vrnjenimi so trupla vojakov, med drugim ubitih na bojiščih v Pokrovsku, Bahmutu, Lugansku, Sumiju in Harkovu, pa tudi iz ruskih mrtvašnic.
Rusija je po poročanju medijev v zameno prejela trupla 41 svojih vojakov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Državi sta 28. marca izvedli podobno izmenjavo, pri čemer je Kijev prejel enako število trupel, 909, Moskva pa 43 trupel svojih vojakov.
Izmenjava trupel vojakov, pa tudi vojnih ujetnikov, je eno redkih področij sodelovanja med Moskvo in Kijevom, odkar je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi februarja za ameriško mrežo NBC dejal, da je bilo od ruske invazije februarja 2022 ubitih več kot 46 tisoč ukrajinskih vojakov, približno 380 tisoč pa ranjenih.
Rusija o svojih izgubah ni poročala od jeseni 2022, ko je priznala smrt manj kot šest tisoč vojakov. Preiskava ruskega neodvisnega medija Mediazona in ruske podružnice BBC pa je na podlagi informacij iz javno dostopnih virov identificirala imena okoli sto tisoč mrtvih ruskih vojakov od začetka vojne v Ukrajini, poroča AFP.
13.38 Kremelj: Ukaz o prekinitvi napadov na energetske objekte ne velja več
Veljavnost ukaza predsednika Vladimirja Putina o začasni prekinitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo je potekla, so danes sporočili v Kremlju. Dodali so, da drugih navodil v zvezi s tem ruski voditelj za zdaj ni podal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na vprašanje o izteku veljavnosti ukaza, ki ga je 18. marca izdal Putin, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov odgovoril z besedami, da se je 30-dnevni rok iztekel in da predsednik ni podal dodatnih navodil v zvezi s tem.
Putin je v prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo privolil po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem pa se ni strinjal s predlogom o začasni popolni prekinitvi ognja, na kar je pred tem pristal Kijev.
Rusija in Ukrajina sta se na ločenih pogovorih z Američani v Savdski Arabiji nato strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju. Zavezali so se tudi prepovedi napadov na energetske objekte in prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru.
Do danes sta se ukrajinska in ruska stran medsebojno večkrat obtožili kršitev moratorija, s katerim Putin po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ni nikoli mislil resno.
13.22 Kitajska zanika ukrajinske navedbe o dobavi orožja Rusiji
Kitajska je danes zavrnila obtožbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da dobavlja orožje Rusiji. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je obtožbo zavrnil kot lažno in politično manipulacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poudaril je, da Kitajska nobeni strani v ukrajinskem konfliktu ni nikoli dobavila smrtonosnega orožja in da "strogo nadzoruje izvoz izdelkov, ki jih je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Dodal je, da je bilo stališče Kitajske do ukrajinskega konflikta vedno dosledno in da je "dejavno sodelovala pri spodbujanju premirja in omogočanju mirovnih pogovorov".
Zelenski je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v četrtek obtožil Peking, da Rusiji dobavlja orožje. Dejal je, da imajo obveščevalne informacije, da ji Peking dobavlja topništvo in da kitajski predstavniki na ruskem ozemlju proizvajajo orožje. Razkritje več podrobnosti je napovedal v prihodnjem tednu. Pred tem je Peking obtožil, da je odobril novačenje kitajskih državljanov za rusko vojsko, kar je ta prav tako zanikal.
Kitajska, najpomembnejša partnerka Rusije, med triletno rusko agresijo v Ukrajini vztrajno trdi, da je v konfliktu nevtralna ob poudarjanju, da si želi diplomatske rešitve.
12.30 ZDA grozijo z umikom iz pogajanja o Ukrajini
ZDA bi se lahko umaknile iz posredovanja za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka, je danes po pogovorih s predstavniki evropskih držav v Parizu dejal ameriški zunanji minister Marco Rubio. Odločitev o tem, ali je možno doseči dogovor, naj bi Washington sprejel v nekaj dneh.
U.S. Secretary of State Rubio:
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) April 18, 2025
"So we need to determine very quickly now whether or not this [peace agreement] is doable over the next few weeks. If it is, we're in. If it's not, then we have other priorities to focus on as well.
Because if it's not, then I think we're just… pic.twitter.com/pcZV7h6Xz7
"V nekaj dneh moramo ugotoviti, ali je to kratkoročno možno, ker če ni, mislim, da bomo morali iti dalje," je dejal novinarjem ob odhodu iz Pariza. "Če je, smo zraven. Če ni, potem (...) imamo druge prioritete, na katere se moramo prav tako osredotočiti," je dodal.
Izpostavil je, da ZDA zadnja tri leta pomagajo Ukrajini in hočejo, da se vojna konča, a kot je dodal, to ni njihova vojna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izjave je podal po srečanju s predstavniki več evropskih držav, ki so bile doslej v prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini brez sedeža za mizo. Ameriški napori sicer zaenkrat niso prinesli bistvenega napredka, Moskva pa je zavrnila prekinitev ognja.
Kot je dejal Rubio, so bili evropski predstavniki na pogovorih v četrtek v veliko pomoč in konstruktivni. "Želimo, da ostanejo zraven (...) Mislim, da nam lahko Združeno kraljestvo in Francija pomagata doseči napredek in priti bližje rešitvi," je dejal.
Bolj jasne odgovore na nekatera vprašanja pričakuje na novem srečanju ZDA, Francije, Združenega kraljestva, Nemčije in Ukrajine prihodnji teden, je dejal.
Izrazil je še upanje, da bodo evropske države razmislile o ukinitvi sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle po njeni invaziji na Ukrajino leta 2022.
10.28 Ruski napadi v Ukrajini zahtevali nove žrtve
V ruskih napadih na mesti Harkov in Sumi sta bili ponoči ubiti dve osebi, več deset je ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Tarči napadov sta bili tudi mesti Dnipro in Kijev. Ruska zračna obramba je medtem nad štirimi regijami in anektiranim polotokom Krim sestrelila 56 ukrajinskih brezpilotnikov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po beseda župana Harkova Igorja Terehova je ruska raketa zadela gosto naseljen predel mesta in zahtevala življenje enega človeka. Ob tem so sprva poročali o nekaj manj kot 30 ranjenih, kasneje pa je število naraslo na najmanj 54.
"Po predhodnih informacijah so bili napadi na Harkov izvedeni z balističnimi raketami s kasetnim strelivom," je na družbenem omrežju Telegram zapisal Terehov in dodal, da je poškodovanih najmanj 15 stanovanjskih stavb.
Še en človek je bil ubit, en pa ranjen v napadu ruskega brezpilotnika v Sumiju. Mesto na severovzhodu Ukrajine se je konec tedna znašlo v središču pozornosti mednarodne javnosti, potem ko je ruski napad tam zahteval prek 30 smrtnih žrtev. Napad je ostro obsodilo več držav, vključno s Slovenijo.
O eksplozijah so sicer ponoči poročali tudi iz predmestja Kijeva in Dnipra.
Ruska zračna obramba je medtem nad regijami Voronež, Belgorod, Rostov in Krasnodar ter leta 2014 anektiranim Krimom sestrelila 56 ukrajinskih brezpilotnikov, je na Telegramu sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. O žrtvah ali večji škodi zaenkrat ni poročil.
Nadaljujejo se tudi spopadi na fronti. Ukrajinska vojska je v četrtek zatrdila, da je v pri mestu Pokrovsk, pomembnem logističnem vozlišču v vzhodni regiji Doneck, po mesecih izgubljanja ozemlja izvedla uspešen protinapad, med katerim je pridobila približno 16 kvadratnih kilometrov.
9.50 Žbogar: Rusija iz razprave izriva Ukrajino
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je po posvetovanjih, ki so na željo Rusije potekala za zaprtimi vrati, dejal, da so bila "najbolj čudna do zdaj". "Govoril sem jaz, govorili so Američani in nihče drug," je dejal ruski predstavnik in zatrdil, da trenutno ni realistično govoriti o premirju, ker da Ukrajina ne upošteva moratorija na napade na energetske objekte.
"Varnostni svet je danes razpravljal za zaprtimi vrati, ker je Rusija skušala iz razprave izključiti Ukrajino. Za trajni mir je potrebno vključiti vse strani v vojni," je v imenu Slovenije, Danske, Francije, Grčije in Združenega kraljestva izjavil Samuel Žbogar.
Ukrajina sicer Moskvo prav tako obtožuje, da se ne drži dogovora o nenapadanju energetike.
"Države, ki podpirajo Kijev, niso znale odgovoriti, ali ga bodo prisilile v spoštovanje moratorija, ampak so spet za vse krivile Rusijo. Imamo ameriško resolucijo, ki poziva k miru, vendar bo ta odvisen od določil morebitnega premirja oziroma besedila v dokumentu," je dejal Nebenzija in dodal, da je to mnenje posredoval Moskvi.
"Varnostni svet je danes razpravljal za zaprtimi vrati, ker je Rusija skušala iz razprave izključiti Ukrajino. Za trajni mir je potrebno vključiti vse strani v vojni," je v imenu Slovenije, Danske, Francije, Grčije in Združenega kraljestva izjavil Samuel Žbogar.
"Na posvetovanjih smo ponovno poudarili zavezanost končanju ruske agresivne vojne ter doseganju pravičnega, trajnega in celovitega miru v Ukrajini. S tem v mislih smo pozdravili diplomatska prizadevanja ZDA za dosego celovite prekinitve ognja. Rusijo pozivamo, naj se strinja s popolno, brezpogojno prekinitvijo ognja in ukrepa v smeri trajnega miru v Evropi," je dejal.
Izjava pravi, da si Ukrajina želi miru in je to dokazala, ko se je strinjala s popolno prekinitvijo ognja. "Rusija je danes to ponovno zavrnila. Srečanje je potekalo po tem, ko je Rusija sprožila vrsto smrtonosnih zračnih napadov po vsej Ukrajini," je dejal Žbogar in navedel nedavne napade v Sumiju in Krivem Rogu.
"Ponovno potrjujemo neomajno podporo Ukrajini in ponavljamo poziv generalnega sekretarja ZN k trajni prekinitvi ognja in smiselnim prizadevanjem za pravičen, trajen in celovit mir," je še dodal.
