Ponedeljek, 3. 3. 2025, 10.30
11 ur, 35 minut
V slovaškem muzeju našli Donatellov doprsni kip

Kip je nastal sredi 15. stoletja v Firencah, na območje današnje Slovaške je prišel na podlagi stikov med rodbino Gonzaga iz Mantove in plemiško družino Csaky. Ta je imela v lasti Spiški grad, kjer je kip prvotno bil. Umetniško delo je desetletja ležalo v depoju v mestu Levoča (na fotografiji).
V muzejskem depoju na Slovaškem so našli doprsni kip plemkinje, ki ga je ustvaril florentinski renesančni kipar Donatello. Delo iz 15. stoletja je z oznako "marmorni doprsni kip ženske, delo neznanega umetnika" desetletja ležalo v depoju v mestu Levoča. Strokovnjaki so ga opisali kot edinstvenega, razstavili ga bodo prihodnjo jesen.
Kot je po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa poročal časnik SME, je po obsežnih raziskavah umetnostne zgodovinarke Marte Herucove s Slovaške akademije znanosti skoraj gotovo, da je doprsni kip delo Donatella ter da gre za upodobitev Cecilie Gonzaga.
Kip je nastal sredi 15. stoletja v Firencah, na območje današnje Slovaške je prišel na podlagi stikov med rodbino Gonzaga iz Mantove in plemiško družino Csaky. Ta je imela v lasti Spiški grad, kjer je kip prvotno bil.
Extraordinary discovery of a Renaissance bust by Donatello in the Spiš Museum in Levoča, Slovakia! The pressbriefing will take place on Tuesday, 25th February at 10:00 AM in the Ferdinand café in Bratislava.https://t.co/1itUy6jpdz#donatello #ceciliagonzaga #spis #slovakia pic.twitter.com/pgYEU7Rzz9
— Andrej Jaros (@JarosAndrej) February 24, 2025
Herucova leta 2019 začela raziskovati doprsni kip
Pozneje je bil v gradu prevzgojni zavod za dekleta. "Iz pričevanj vemo, da so se dekleta igrala s poprsjem, ki so ga včasih uporabila kot žogo, in da so mu oči obrobila s črto," je na novinarski konferenci povedala Maria Novotna, nekdanja direktorica Spiškega muzeja. Novotna je bila tudi pobudnica raziskave poprsja, za katerega so sicer sprva mislili, da gre za kopijo iz 19. stoletja.
Herucova je v muzej v Levoči prišla leta 1975 in leta 2019 začela raziskovati doprsni kip. Pri tem se je posvetovala tudi s strokovnjaki iz florentinskih muzejev, ki hranijo druga Donatellova dela. "Posvetovala sem se z Giovannijem Serafinijem, ki je takoj dejal, da je 99,9-odstotno prepričan, da gre za Donatellovo delo," je povedala. V Firencah so tudi naredili primerjavo doprsnega kipa iz Levoče s kipi na nagrobniku protipapeža Janeza XXIII.
Donatellov odmik od gotske stilizacije predstavlja začetek renesanse
Herucova se je obrnila tudi na umetnostnega zgodovinarja Moritza Csakyja, čigar družina je imela v lasti Spiški grad in ki se je tudi še spominjal kipa. Ta nosi umetnikov podpis in po poročanju časnika SME je danes znanih le sedem Donatellovih del, ki so podpisana.
Donatello (okoli 1386–1466), s polnim imenom Donato di Nicolo di Betto Bardi, se je sprva učil v delavnici Lorenza Ghibertija. Pozneje je skupaj z arhitektom Filippom Brunelleschijem odpotoval v Rim, kjer je študiral antične spomenike.
Njegov odmik od gotske stilizacije predstavlja začetek renesanse. Poleg tega je v delu Sv. Jurij z zmajem v florentinski cerkvi Orsanmichele že uporabil perspektivo, čeprav se je pogosto mislilo, da je perspektiva iznajdba slikarjev. Med njegovimi najbolj znanimi deli je še bronasti kip beneškega vojskovodje Gattamelate na konju, ki je prva velika bronasta skulptura jezdeca po antičnem kipu Marka Avrelija v Rimu.
Oglejte si še: