Nedelja, 17. 3. 2024, 11.39
8 mesecev, 2 tedna
Velika težava v Istri. Hrvati: To je predvsem delo Slovencev. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,29
Istrska županija že dolgo opozarja na problematiko črnih gradenj v hrvaški Istri, predsednik županije Boris Miletić pa je večkrat predlagal konkretne rešitve, so za STA pojasnili v istrski županiji. S tem so odgovorili na nedavna opozorila mesta Umag o velikem številu nezakonitih gradenj, med lastniki katerih naj bi bilo tudi veliko Slovencev.
Uprava mesta Umag je na svoji uradni spletni strani nedavno zapisala, da je Istra postala evropski raj za črnograditelje. Kot so opozorili, sta nezakonita gradnja in uzurpacija gozdnih in kmetijskih zemljišč, pa tudi pomorskega dobra, največja težava občine.
"Zaradi izjemno visokih dobičkov dobro organiziranih posameznikov se kmetijska in gozdna zemljišča spreminjajo v 'vikendaške parcele', ki so realno vredne od dva do tri evre na kvadratni meter, prodajajo pa se po od 30 do 50 evrov na kvadratni meter. Posledica tega je, da v Istri še naprej nastajajo nelegalna naselja, istrske favele, s tisoči prebivalcev," so zapisali in dodali, da se pred njihovimi očmi dogaja tiha okupacija Istre.
Izpostavili so, da so črne gradnje večinoma delo tujih državljanov, med katerimi je največ Slovencev. Natančno število nelegalnih prebivalcev v t. i. istrskih favelah je po njihovih besedah nemogoče določiti, ocenjujejo pa, da jih je okoli 30 tisoč.
Ocenili so, da je absurdno in nerealno, da "te nelegalne gozdne hiše" v Istri že v nekaj mesecih po postavitvi postanejo "legalne". Lastnike takšnih gradenj bi po njihovih navedbah v drugih evropskih državah deportirali, kritični pa so bili tudi do predsednika istrske županije Miletića. Zapisali so namreč, da Miletić namesto tega, da bi to največjo težavo Istre povzdignil na raven županije, okupacijo Istre omenja le na slavnostnih sejah.
V istrski županiji so za STA poudarili, da s predsednikom na čelu nenehno opozarjajo na problematiko črnih gradenj v Istri. Dodali so tudi, da boj proti črnim gradnjam, ko gre za nadaljnji razvoj istrske županije, ostaja "absolutna prioriteta".
"Vsaka oblika črne gradnje je nesprejemljiva, najslabša oblika pa je gradnja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih, še posebej ko gre za zavarovana območja. S tem se manjša vrednost gradbenega območja, neposredno pa to vpliva tudi na stanje infrastrukture, saj je treba zagotoviti zadostne količine elektrike in vode. Tu je tudi problem odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi," so sporočili.
Poudarili so, da je črna gradnja prisotna po vsej Istri, izrazitejša pa je ob obali. Natančnega števila nezakonito zgrajenih objektov nimajo, po nekaterih ocenah pa jih je več deset tisoč.
Slovenski lastniki mobilnih hiš na območju občine Umag menijo, da ne kršijo zakona, ker imajo te postavljene na svojih zemljiščih. Kot so nekateri med njimi pred dnevi dejali za N1 Slovenija, mesto zanje nima posluha in zahteva umik hišic, zato so se obrnili na sodišče.
Nezakonite gradnje po njihovih besedah nimajo nacionalne pripadnosti, dejstvo pa je, da so zanje velikokrat odgovorni tuji državljani, ki v svojih matičnih državah tega ne počnejo.
Kot so še opozorili v istrski županiji, so pristojnosti gradbene inšpekcije v rokah države, regionalne in lokalne oblasti pa da so glede tega vprašanja nemočne. "Kar lahko storimo in tudi počnemo, je, da o tem govorimo in opozarjamo na to. Težava je, da imamo na območju istrske županije samo dva gradbena inšpektorja, ki zagotovo ne moreta rešiti tega, kar se dogaja," so pojasnili.
Miletić je že večkrat predlagal konkretne rešitve, so navedli v uradu predsednika županije. V tej luči so izpostavili predloga, da bi pristojnosti gradbene inšpekcije prepustili regionalni in lokalni ravni ter da bi bilo treba uvesti spremembe na področju kaznovanja. "Če bi bilo kazni veliko in bi bile veliko višje ter če ne bi šlo več za prekršek, ampak za kaznivo dejanje, bi tisti, ki gradi na črno, končal v zaporu, te objekte pa bi porušili, s čimer bi vsem poslali dobro sporočilo," so pojasnili.
Leta 1991 je imela hrvaška Istra po navedbah mesta Umag nekaj več kot 200 tisoč domačih prebivalcev. Danes ima še dodatnih 200 tisoč nestalnih prebivalcev, tako legalnih kot nelegalnih, ti pa imajo skupno 140 tisoč turističnih postelj, ki jih oddajajo v najem, večinoma na črno.
Slovenski lastniki mobilnih hiš na območju občine Umag sicer menijo, da ne kršijo zakona, ker imajo te postavljene na svojih zemljiščih. Kot so nekateri med njimi pred dnevi dejali za N1 Slovenija, mesto zanje nima posluha in zahteva umik hišic, zato so se obrnili na sodišče.
