Sreda, 12. 3. 2025, 10.32
5 ur, 22 minut
Veljati začenjajo ameriške carine na jeklo in aluminij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,39
ZDA so že leta 2018, v času prve Trumpove administracije, z argumentom skrbi za nacionalno varnost uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla ter 10-odstotne carine na uvoz aluminija in izdelkov iz aluminija. Pri tem so sprva iz ukrepa izvzele uvoz iz EU, Kanade in Mehike, nato pa ukinile tudi te izjeme.
Danes so začele veljati 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je predsednik Donald Trump napovedal februarja. Po ocenah analitikov bodo močno prizadele tudi EU, saj so ZDA pri obeh skupinah blaga na vrhu seznama izvoznih trgov za evropska podjetja. EU je v odziv na uvedbo ameriških carin na aluminij in jeklo sprožila protiukrepe, ki bodo prizadeli uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 26 milijard evrov. Vrstijo se tudi odzivi iz sveta.
Carine veljajo za uvoz jekla iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, EU, Velike Britanije, Brazilije, Japonske in Južne Koreje ter uvoz aluminija iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, EU in Velike Britanije. Za Kanado jih je Trump naknadno zvišal na 50 odstotkov, a si je, kot je v torek zvečer povedal višji svetovalec Bele hiše Peter Navarro, po pogovorih s severno sosedo premislil, zato bo tudi za Kanado veljala 25-odstotna carina.
Ob napovedi carin je pojasnil, da ga je k uvedbi carin vodila želja po zaščiti ameriške industrije jekla in aluminija, ki naj bi bila zdaj oškodovana "zaradi nepoštenih trgovinskih praks in presežnih svetovnih zmogljivosti".
"EU bo ukrepala"
Več držav je napovedalo protiukrepe, tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "EU bo ukrepala, da zaščiti svoje gospodarske interese, da zaščiti naše delavce, podjetja in potrošnike," je poudarila februarja, danes pa ob tem izrazila obžalovanje. Napovedala je, da bo EU protiukrepe uvedla postopoma, prvi del bo začel veljati 1. aprila, v celoti pa bodo začeli veljati 13. aprila..
"Evropska unija mora ukrepati za zaščito potrošnikov in podjetij. Protiukrepi, ki jih sprejemamo danes, so močni, a sorazmerni. Medtem ko ZDA uvajajo carine, vredne 28 milijard dolarjev, se mi odzivamo s protiukrepi, vrednimi 26 milijard evrov," je v odzivu na uvedbo ameriških carin na uvoz aluminija in jekla dejala predsednica Evropske komisije von der Leyen.
Kot so navedli na komisiji, bodo 1. aprila znova začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki so bili začasno zaustavljeni. Sredi aprila pa bodo - po posvetovanjih z državami članicami in deležniki - začeli veljati še dodatni ukrepi. Na fotografiji Ursula von der Leyen.
Kot so navedli na komisiji, bodo 1. aprila znova začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki jih je EU uvedla oziroma napovedala v okviru trgovinskega spora v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Po dogovoru z administracijo Joeja Bidna jih je unija začasno ustavila oziroma preložila do 31. marca letos.
Ti ukrepi med drugim vključujejo carine na uvoz kavbojk, viskija bourbon, tobaka, koruze in riža iz ZDA v skupni vrednosti 4,5 milijarde evrov. Večinoma bodo veljale 25-odstotne carine, za določeno blago pa 50-odstotne.
Sredi aprila predvidoma še dodatni ukrepi
Komisija predlaga uvedbo carin na določene industrijske izdelke, kot so izdelki iz jekla in aluminija, tekstil, usnjeni in leseni izdelki ter gospodinjski aparati. Predlaga tudi uvedbo carin na določene kmetijske izdelke, kot so perutnina, govedina, jajca, mlečni izdelki, sladkor in zelenjava.
Predlagani seznam vključuje uvoz, vreden nekaj čez 21 milijard evrov, pri čemer viri pri EU pričakujejo, da bo končni seznam obsegal uvoz v višini okoli 18 milijard evrov.
Zaskrbljenost tudi v Sloveniji
Uvedbo carin so kot slabo novico izpostavila tudi slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z jeklom in aluminijem. Predvsem se bojijo še večjih pritiskov konkurence. Slovenska podjetja so lani v ZDA po začasnih podatkih državnega statističnega urada izvozila za nekaj manj kot 91,3 milijona evrov izdelkov iz jekla ter za 32,5 milijona evrov aluminija in izdelkov iz aluminija. Ta izvoz se je s tem na letni ravni precej povečal.
Daleč največji izvozniki jekla in izdelkov iz jekla v ZDA so bila leta 2023 podjetja iz Kanade, Mehike, Brazilije, Južne Koreje, Japonske in Vietnama, na katere je skupaj odpadlo več kot 80 odstotkov uvoza. Edini evropski izvoznik z občutnejšim pomenom so bila podjetja iz Nemčije.
Vrstijo se odzivi iz sveta
Iz sveta se vrstijo odzivi na uvedbo ameriških carin na aluminij in jeklo. Peking je napovedal sprejetje "vseh potrebnih ukrepov", da zaščiti svoje interese, v Londonu bodo z morebitnimi protiukrepi za zdaj še počakali, Tokio in Canberra pa obžalujeta, da nista bila izvzeta iz uvedbe carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kitajska je bila vedno prepričana, da "v trgovinskih in carinskih vojnah ni zmagovalcev", je v današnjem odzivu na uvedbo ameriških carin dejala predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. Po prepričanju Pekinga poteze ZDA predstavljajo resno kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), resno škodijo multilateralnemu trgovinskemu sistemu in ne prispevajo k reševanju težave, njene besede povzema AFP. "Kitajska bo obenem sprejela vse potrebne ukrepe, da zaščiti svoje legitimne pravice in interese," je povedala.
Vlada Združenega kraljestva je medtem izrazila razočaranje nad uvedbo ameriških carin, ni pa se še odločila za protiukrepe. "Še naprej bom tesno in produktivno sodeloval z ZDA ter se zavzemal za poslovne interese Združenega kraljestva," je v izjavi povedal minister za gospodarstvo in trgovino Jonathan Reynolds. "Na mizi bomo imeli vse možnosti in ne bomo oklevali z odzivom, ki bo v nacionalnem interesu," je še dejal. Reynolds je obenem dejal, da je Združeno kraljestvo osredotočeno na pragmatičen pristop in hitra pogajanja o širšem gospodarskem sporazumu z ZDA za odpravo dodatnih carin, kar bo po njegovih besedah koristilo britanskim podjetjem in tamkajšnjemu gospodarstvu, poroča AFP.
Avstralski premier Anthony Albanese je nove carine označil za "popolnoma neupravičene". Kljub temu se Avstralija vsaj za zdaj še ne bo odločila za uvedbo protiukrepov. "Carine in vse večje trgovinske napetosti so oblika gospodarskega samopoškodovanja ter recept za počasnejšo rast in višjo inflacijo," je ocenil Albanese.
Tudi v Tokiu so si obetali, da bodo umeščeni med izjeme. Japonski minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo Yoji Muto je ta teden dejal, da je predstavnike ameriške vlade pozval, naj Japonsko izvzamejo iz carin na kovine in vozila. "Med ministrovim obiskom v ZDA je Washington izrazil stališče, da so odnosi z Japonsko zanj prednostna naloga in da ceni japonske naložbe v ZDA in vlogo, ki jo ima Japonska v ameriškem gospodarstvu," je v današnjem odzivu dejal predstavnik japonske vlade Yoshimasa Hayashi. "Obžalovanja vredno je, da Japonska ni bila izključena iz uvedbe dodatnih carin," je Hayashi povedal predstavnikom medijem.
Tako kot v Canberri se tudi v Tokiu za zdaj še niso odločili za protiukrepe. Hayashi je medijem pojasnil, da se bosta Japonska in ZDA še naprej pogovarjali o podrobnostih danes uvedenih dajatev.
