Sreda, 20. 11. 2024, 16.58
2 dneva, 6 ur
Vojna v Ukrajini
Vodja ruske zunanje obveščevalne službe: Ne bodo ostali nekaznovani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Ruski diplomati so opozorili, da je kriza zdaj primerljiva s kubansko raketno krizo, ko sta se velesili najbolj približali jedrski vojni.
Združene države Amerike so zaradi grožnje začasno zaprle svoje veleposlaništvo v Kijevu. Kot so navedli Američani, so prejeli "konkretne informacije o morebitnem zračnem napadu 20. novembra". Iz Kremlja so medtem sporočili, da posebna varna linija za komunikacijo med ruskim in ameriškim predsednikom ne deluje. Medtem je Nemčija Ukrajini poslala novo pošiljko oklepnikov in brezpilotnikov.
20.24 Na razmere se je odzvalo tudi slovensko veleposlaništvo v Kijevu
19.39 Nemčija z novo pošiljko oklepnikov in brezpilotnikov Ukrajini
18.45 Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila britanske rakete
15.45 Ukrajina kritična do zapiranja veleposlaništev v Kijevu
14.13 Kremelj: Zamrznitve vojne ne bo!
11.54 V Kijevu zaprli še grško in špansko veleposlaništvo
11.40 Rusija zavrača vpletenost v okvaro telekomunikacijskih kablov
11.00 Rusija obtožila ZDA, da podaljšuje vojno v Ukrajini
9.30 Rusija: Ne bodo ostali nekaznovani
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
20.24 Na razmere se je odzvalo tudi slovensko veleposlaništvo v Kijevu
Potem ko so številne države zaradi varnostnih groženj danes zaprle vrata svojih veleposlaništev v Kijevu, so tudi na slovenskem zaradi razvoja varnostnih razmer danes uslužbence napotili na svoje domove. Pozvali so jih k doslednemu upoštevanju varnostnih ukrepov, zlasti ko gre za odhod v zaklonišče, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Kot so dodali, Slovenija v tej fazi ne načrtuje umika osebja veleposlaništva v Kijevu.
19.39 Nemčija z novo pošiljko oklepnikov in brezpilotnikov Ukrajini
Nemčija je Ukrajini poslala dodatno vojaško pomoč, je razvidno iz danes posodobljenega seznama nemške vlade o vojaški pomoči Ukrajini. Ukrajini je v novi pošiljki namenila več deset oklepnikov, artilerijo in brezpilotna letala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija Ukrajini med drugim pošilja štiri samohodne havbice 2000 in sedem havbic M109, je razvidno s posodobljenega seznama obrambne pomoči, ki ga je na spletni strani objavila nemška vlada. Poleg tega so Ukrajini poslali 41 tisoč nabojev artilerijskega streliva kalibra 155 mm.
Novi paket obrambne pomoči vključuje tudi 47 protiminsko zaščitenih vozil MRAP za prevoz vojakov in osem bojnih vozil caracal. Ukrajina je prejela še dodatna tanka z lansirnim mostom za spuščanje oklepnih vozil biber, tri oklepna vozila za odstranjevanje min wisent in osem tovornjakov oshkosh.
Ukrajini je Nemčija odstopila tudi več kot 300 izvidniških brezpilotnih letal različnih tipov, več kot sto tisoč nabojev streliva za ročno orožje in medicinski material.
Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Glede na velikost gospodarstev pa države v severni in vzhodni Evropi Ukrajini namenjajo več, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina si prizadeva od Nemčije dobiti tudi zeleno luč za dobave raket dolgega dosega taurus, vendar nemški kancler Olaf Scholz tovrstne pozive vztrajno zavrača.
18.45 Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila britanske rakete
Ukrajina je danes prvič izstrelila britanske rakete dolgega dosega storm shadow na rusko ozemlje, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na neimenovani vir. V uradu britanskega premierja Keira Starmerja navedb niso komentirali. Britanska odločitev prihaja dan po tem, ko je Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila ameriške rakete dolgega dosega atacms.
Združeno kraljestvo je že pred tem Ukrajini dovolilo uporabo raket storm shadow za napade na ukrajinskem ozemlju, vendar Kijev že več mesecev pritiska tako na ZDA kot na Združeno kraljestvo in Francijo, naj jim dovolijo uporabo raket dolgega dosega tudi za napade na ruskem ozemlju.
Britanske rakete storm shadow imajo doseg približno 250 kilometrov. Rakete izstreljujejo z letala s hitrostjo, ki je blizu hitrosti zvoka. Rakete veljajo za idealno orožje za napade na utrjene bunkerje in skladišča streliva, poroča britanski BBC.
Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo že prižgal zeleno luč za uporabo raket atacms, ki jih je Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila v torek. Danes je Biden Kijevu odobril tudi dobavo protipehotnih min.
15.45 Ukrajina kritična do zapiranja veleposlaništev v Kijevu
Potem ko je danes več držav zaradi domnevne grožnje večjega ruskega napada zaprlo svoja veleposlaništva v Kijevu, je Ukrajina zahodne zaveznice pozvala, naj v luči trenutnih napetosti v državi ne širijo strahu, češ da gre za psihološko operacijo Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred nevarnostjo ruskih napadov, ki bi lahko bili odgovor na ukrajinsko uporabo raket dolgega dosega na ruskem ozemlju, so danes posvarile ZDA, češ da so prejele "specifične informacije o potencialno večjem zračnem napadu".
Javile so, da bo njihovo veleposlaništvo zaprto, temu ukrepu pa je sledilo še več drugih držav, med drugim Grčija, Madžarska, Italija in Španija.
Predstavniki ukrajinskih oblasti so bili kritični do poteze in so svoje zaveznike pozvali, naj ne širijo strahu med prebivalci. Informacije, na katero so se sklicevale ZDA, naj bi bile dejansko "psihološka operacija", ki jo je v prizadevanjih za destabilizacijo države sprožila Moskva.
"Opominjamo vas, da je grožnja napadov agresorske države žal dnevna realnost za Ukrajince že več kot tisoč dni," je v izjavi na družbenih medijih zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Vojaška obveščevalna služba (GRU) pa je javila, da se na družbenih medijih širijo lažne novice, pri čemer naj bi šlo za svarilo pred obsežnim bombnim napadom na Kijev. "Teroristična država vodi obsežen informacijski in psihološki napad na Ukrajino," je sporočila.
14.13 Kremelj: Zamrznitve vojne ne bo!
Poleg obtožb, da Washington dela vse, kar je v njegovi moči, da bi podaljšal vojno v Ukrajini, je danes tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov prav tako zavrnil špekulacije o morebitni zamrznitvi vojne med Rusijo in Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Predsednik (Vladimir Putin, op. p.) je že povedal, da zamrznitev tega konflikta za nas ne pride v poštev," je dodal.
11.54 V Kijevu zaprli še grško in špansko veleposlaništvo
Grško in špansko veleposlaništvo v Kijevu so danes zaprli za javnost, potem ko so se v ukrajinski prestolnici ponoči večkrat sprožile sirene za zračni napad.
Z grškega veleposlaništva so sporočili, da so se za to odločili iz varnostnih razlogov. Odločitev Grčije in Španije, članic Nata, da zapreta svoji veleposlaništvi, je sledila opozorilu ZDA, da so prejele informacije o možnem obsežnem ruskem zračnem napadu na Kijev.
Zvoke brezpilotnih letalnikov in aktivirano zračno obrambo so ponoči slišali po vsej prestolnici, vključno s središčem mesta, še poroča ekipa CNN iz Kijeva.
11.40 Rusija zavrača vpletenost v okvaro telekomunikacijskih kablov
Rusija je danes izjave, da bi lahko stala za škodo, ki je v preteklih dneh nastala na dveh podmorskih telekomunikacijskih kablih v Baltskem morju, označila za absurdne. Finska, Švedska in Nemčija so že sprožile preiskavo škode na kablih, pri čemer v Berlinu sumijo, da gre za sabotažo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Povsem absurdno je, da se za vse brez kakršnekoli podlage obtožuje Rusijo. To je smešno v kontekstu pomanjkanja kakršnegakoli odziva na sabotažne dejavnosti Ukrajine v Baltskem morju," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V Baltskem morju sta bila v zadnjih dneh poškodovana dva podmorska telekomunikacijska kabla. Finski omrežni operater Cinia je v ponedeljek sporočil, da je bil kabel C-Lion1, ki povezuje Finsko in Nemčijo, iz neznanih razlogov pretrgan. Po navedbah operaterja je to verjetno storila zunanja sila.
Švedski minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin je nato v torek sporočil, da je bil poškodovan tudi kabel, ki povezuje Švedsko in Litvo. Ta je v okvari od nedelje.
Finska, Nemčija in Švedska so že sprožile preiskavo, ali gre za sabotažo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v torek izrazil sum, da gre za sabotažo.
"Nihče ne verjame, da so bili ti kabli po naključju pretrgani. Moramo domnevati (...), da je šlo za sabotažo," je dejal in dodal, da bo morala Nemčija pozornost nameniti zaščiti infrastrukture v luči vse večjih napetosti z Rusijo.
11.00 Rusija obtožila ZDA, da podaljšuje vojno v Ukrajini
Washington dela vse, kar je v njegovi moči, da bi podaljšal vojno v Ukrajini, je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. ZDA so namreč v zadnjih dneh Ukrajini odobrile uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju, kmalu pa ji nameravajo dobaviti tudi protipehotne mine.
"Če pogledate trende odhajajoče ameriške administracije, je ta popolnoma zavezana nadaljevanju vojne v Ukrajini in za to dela vse, kar je v njeni moči," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Peskov.
Predsednik ZDA Joe Biden si namreč v zadnjih dveh mesecih svojega mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Donald Trump. V nedeljo je tako odobril uporabo orožja dolgega dosega atacms na ruskem ozemlju, pozneje pa je odobril še dobavo protipehotnih min, je v torek povedal ameriški predstavnik in dodal, da bodo te dobavili kmalu.
Washington je od Kijeva prejel zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu. Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni. V okviru ottavske konvencije je sicer prepovedana uporaba, proizvodnja in prenos min.
9.30 Rusija: Ne bodo ostali nekaznovani
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
Posebna telefonska linija, ki je namenjena umirjanju krize med ZDA in Rusijo, trenutno ne deluje, so sporočili iz Kremlja. Napetosti so se še dodatno povečale, potem ko je Rusija v torek sporočila, da je spremenila jedrski načrt. Zadnja poteza Kremlja pa velja kot odgovor na Bidnovo odločitev, da je dal zeleno luč Ukrajini za uporabo ameriških raket za napad globoko v Rusiji. Ukrajina je v torek na rusko ozemlje izstrelila šest raket ATACMS.
"Vročo linijo" med ZDA in Rusijo so vzpostavili leta 1963, da bi zmanjšali napačne predstave, ki so spodbudile kubansko raketno krizo leta 1962. "Imamo posebno varno linijo za komunikacijo med obema predsednikoma, ruskim in ameriškim. Še več, na voljo je tudi videokomunikacija," je za državno tiskovno agencijo TASS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Na vprašanje, ali je ta kanal trenutno v uporabi, je odločno odgovoril: "Ne."
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
"Veleposlaništvo bo zaprto iz previdnostnih razlogov, uslužbencem pa je bilo naročeno, naj se evakuirajo. Veleposlaništvo ZDA priporoča, da so ameriški državljani pripravljeni na takojšnjo evakuacijo v primeru opozorila za zračni napad," je zapisano v izjavi.
Ukraine: The U.S. Embassy in Kyiv received specific information of a potential significant air attack on Nov 20. The Embassy will be closed and recommends U.S. citizens be prepared to immediately shelter in the event an air alert is announced. https://t.co/ah0bpDfULK pic.twitter.com/m8cWXCXT2V
— Travel - State Dept (@TravelGov) November 20, 2024
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
Ameriški predsednik Joe Biden je odobril, da se Kijevu pošlje protipehotne mine, je za britanski BBC v torek povedal ameriški uradnik. Washington pričakuje, da jih bo Ukrajina uporabila na svojem ozemlju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Uradnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da bodo mine dobavili kmalu. Pred tem so od Kijeva prejeli zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu.
Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News v torek posvaril, da bo Kijev izgubil vojno, če bodo ZDA zmanjšale vojaško financiranje.
"Borili se bomo. Imamo svojo proizvodnjo, vendar to ni dovolj, da bi zmagali. In mislim, da to ni dovolj, da bi preživeli," je dodal.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump velja za skeptika glede več milijard vojaške pomoči, ki jo je administracija predsednika Joeja Bidena namenila Ukrajini od začetka ruske invazije leta 2022. Trump je v preteklosti večkrat obljubil, da bo vojno hitro končal, vendar ni nikoli podal podrobnosti, kako namerava to storiti.
Biden si v zadnjih dveh mesecih svojega mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Trump. V nedeljo je tako odobril tudi uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju, zdaj pa je odobril še dobavo min, katerih uporaba je sicer mednarodno prepovedana.
V okviru Ottawske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih terja žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
