Avtorji:
K. M., Na. R., A. P. K.

Četrtek,
19. 5. 2022,
6.04

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

68

Natisni članek

Natisni članek
Azovstal Volodimir Zelenski Rusija Ukrajina vojna

Četrtek, 19. 5. 2022, 6.04

2 leti, 6 mesecev

Rusija namignila na odpravo blokad pristanišč v Ukrajini v zameno za omilitev sankcij

Avtorji:
K. M., Na. R., A. P. K.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

68

85. dan vojne v Ukrajini. Namestnik poveljnika Azova Svjatoslav Palamar je na Telegramu objavil nov posnetek, v katerem je povedal, da danes poteka operacija, a ni želel razkriti podrobnosti. V Moskvi so namignili na morebitno odpravo blokade ukrajinskih pristanišč v zameno za delno odpravo zahodnih sankcij zaradi invazije na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o podaljšanju vojnega stanja in mobilizacije za nadaljnjih 90 dni. Dokumenti so bili predloženi ukrajinskemu parlamentu in jih mora potrditi vsaj polovica poslancev. Ukrajinci trdijo, da so razstrelili ruski oklepni vlak, ki je prevažal vojake, ruske sile pa naj bi v Donecku ubile najmanj deset ukrajinskih civilistov. Na ruskem obrambnem ministrstvu trdijo, da so po evakuaciji več kot 900 ukrajinskih borcev, ki so se skrivali v jeklarni Azovstal, poslali v zaporniško kolonijo na ozemlje pod ruskim nadzorom. 

Dnevni pregled dogodkov 

21.26 Poveljnik iz Azovstala: Operacija je v teku
21.23 Rutte in Scholz zadržana glede pošiljanja orožja v Ukrajino
20.44 Ameriški kongres odobril 40 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino
20.37 Varnostni svet ZN poziva Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz Ukrajine
19.42 Finančni ministri skupine G7 razpravljali o dodatni finančni pomoči za Ukrajino
18.24 V ruskem obstreljevanju Severodonecka ubitih najmanj 12 ljudi
17.18 Rusija namignila na odpravo blokad pristanišč v Ukrajini v zameno za omilitev sankcij
16.13 Nekdanji nemški kancler Schröder zaradi stikov z Rusijo ob del privilegijev
15.33 Scholz: Za članstvo Ukrajine v EU ni bližnjic
11.20 Putin naj bi zaradi neuspehov razrešil visoke vojaške poveljnike
11.15 V napadu na rusko vas ob meji z Ukrajino umrl en človek
11.00 Ruska vojska v Azovstalu zajela 1.730 vojakov
10.25 Ameriški senat potrdil novo veleposlanico v Ukrajini
7.50 Rusi ukrajinske vojake poslali v zaporniško kolonijo 
6.17 Poveljnik iz Azova: Odpeljali so le najhuje ranjene 
6.15 Zelenski je podpisal odlok o podaljšanju vojnega stanja in mobilizacije
6.09 Kirilenko: Rusi so v Donecku ubili deset civilistov
6.04 Ukrajina: Razstrelili smo ruski oklepni vlak

21.26 Poveljnik iz Azovstala: Operacija je v teku

Namestnik poveljnika Azova Svjatoslav Palamar je na Telegramu objavil nov posnetek, v katerem je povedal, da danes poteka operacija, a ni želel razkriti podrobnosti. Zahvalil se je tudi vsemu svetu in Ukrajini za pomoč. Še vedno ni jasno, o kakšni operaciji je govoril. Zavrnil je ruske govorice, da je že zapustil tovarno v Azovstalu.

Kot je razvidno, se nekateri ukrajinski vojaki še niso predali, zato se bodo spopadi z ruskimi silami na tem območju še nadaljevali.

21.23 Rutte in Scholz zadržana o pošiljanju orožja v Ukrajino

Nemški kancler Olaf Scholz in nizozemski premier Mark Rutte za zdaj ne vidita možnosti, da bi Ukrajini dobavila več kot ducat havbic, ki sta jih že obljubila. "Trenutno potrebe po večjem številu ne vidim," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Rutte na skupni novinarski konferenci s Scholzem v Haagu.

Rutte je pojasnil, da havbice niso bile namenjene za takojšnjo uporabo, "ampak za poznejšo fazo spopadov". Po njegovih besedah je ključnega pomena tudi to, da se ukrajinski vojaki ustrezno usposobijo za delo s tem zapletenim orožjem.

Nizozemska bo Ukrajini dobavila pet samohodnih havbic, Nemčija pa sedem. Ukrajinski vojaki so prejšnji teden prispeli v Nemčijo na usposabljanje za uporabo nemških havbic panzerhaubitze 2000. Scholz je dejal, da "zadeva ni tako preprosta" in da številka 12 ni bila izbrana naključno.

Ob tem je Scholz na današnji novinarski konferenci v Haagu posvaril tudi pred nevarnostjo hude krize pri oskrbi s hrano, ki je po njegovem neposredna posledica ruske vojne proti Ukrajini.

Scholz je poudaril, da Rusija trenutno blokira trgovinske poti za izvoz žita iz Ukrajine. Svet je pozval, naj "ne stoji križem rok in ne dovoli, da bi najrevnejši na svetu plačevali ceno za rusko agresijo".

20.44 Ameriški kongres odobril 40 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino

Ameriški senat je danes potrdil predlog zakona, ki bo omogočil 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam, kar je predstavniški dom kongresa opravil že 10. maja. Predsednik ZDA Joe Biden, ki mora predlog podpisati, je uvodoma zaprosil za 33 milijard dolarjev.

ZDA so Ukrajini, ki se spopada z rusko agresijo, že sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki je skoraj pošla. Nova pomoč bo prišla predvsem v obliki orožja in humanitarne pomoči, tako za Ukrajino kot tudi za države, ki sprejemajo številne ukrajinske begunce.

Sveženj pomoči po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vključuje šest milijard dolarjev vojaške pomoči, predvsem za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj devet milijard dolarjev je namenjenih za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, paket pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč.

"Pomoč Ukrajini daleč presega dobrodelnost," je po navedbah AFP dejal vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell. "Izid tega boja bo zaznamoval prihodnost ameriške varnosti in ključnih strateških interesov," je dejal pred glasovanjem.

Paket pomoči bi lahko bil odobren že prej, vendar je potrditev blokiral republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki je dejal, da ne razume, zakaj bi se morale ZDA vpletati v vojno med Rusijo in Ukrajino. Kljub temu je bilo glasovanje nenavadno dvostrankarsko usklajeno za sicer zelo razdeljeni Washington.

20.37 Varnostni svet ZN poziva Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz Ukrajine

Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti v konfliktnih območjih znova pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Nekateri voditelji so Rusijo obtožili, da z blokado pristanišč uporablja lakoto kot orožje v vojni.

Vrh in zasedanje Varnostnega sveta je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine.

Spomnil je, da je Varnostni svet ZN leta 2018 sprejel resolucijo, s katero je obsodil stradanje otrok na vojnih območjih oziroma izkoriščanje hrane kot sredstva za vojno. To naj bi Rusija po njegovem počela zdaj, ko želi izkoristiti lakoto za svoje vojne cilje v Ukrajini, ker ji z orožjem ne gre najbolje.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je prav tako obtožila Moskvo, da pomanjkanje hrane uporablja kot orožje. "Z blokado pristanišč, uničevanjem silosov, cest in železnic je Rusija sprožila vojno tudi proti žitu in povzročila globalno krizo oskrbe s hrano," je dejala.

Blinken je medtem že v sredo na vrhu o varnosti hrane, na katerega Rusija ni bila povabljena, poudaril, da se svet srečuje z največjo globalno krizo glede oskrbe s hrano v sodobnem času. Kriza se je razvijala več let, deloma pa so k temu pripomogle tudi podnebne spremembe in pandemija covid-19.

Samo v zadnjih dveh letih je število ljudi, ki nimajo zagotovljene varnosti glede oskrbe s hrano, naraslo s 135 na 276 milijonov. Ruska vojna proti Ukrajini grozi, da bo to število povečala še za 40 milijonov.

Po besedah generalnega sekretarja ZN se sicer z lakoto spopada 44 milijonov ljudi v 38 državah sveta. "Ruska invazija je v resnici prekinila izvoz hrane iz Ukrajine," je še dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Dodal je, da so cene hrane v Afriki in na Bližnjem vzhodu od začetka ruske vojne narasle za 30 odstotkov, 60 odstotkov podhranjenega prebivalstva sveta pa živi na konfliktnih območjih. Varnostni svet ZN je pozval, naj ukrepa, za kar pa ni veliko možnosti, ker ima Rusija v Varnostnem svetu pravico do veta.

19.42 Finančni ministri skupine G7 razpravljali o dodatni finančni pomoči za Ukrajino

Na današnjem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic skupine G7 v Nemčiji so bile debate o finančni pomoči za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Nemčija, ZDA in Velika Britanija so napovedale dodatno finančno pomoč Ukrajini.

"Skupina G7 je danes usklajevala zaveze za financiranje ukrajinske vlade," je na novinarski konferenci po prvem dnevu srečanja dejal nemški finančni minister Christian Lindner in pri tem dodal, da bo Nemčija prispevala milijardo evrov nepovratnih sredstev za okrepitev ukrajinske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lindner je sicer pred srečanjem poudaril, da Kijev potrebuje "dvomestno število milijard evrov", da bi ohranil delovanje osnovnih storitev. Vlada v Kijevu pa meni, da ji zaradi vojne v proračunu primanjkuje približno pet milijard dolarjev na mesec. "Nadaljnje korake za pričetek financiranja pričakujem pred koncem srečanja v petek," je še dodal.

Britanska vlada je medtem danes sporočila, da bo prispevala 59 milijonov evrov za pomoč pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe Ukrajincev z električno energijo prek Evropske razvojne banke.

ZDA pa so že pred tem odobrile paket pomoči v vrednosti 38 milijard evrov, da bi napolnile ukrajinsko blagajno in vojaška skladišča. Od tega je približno 7,5 milijarde dolarjev namenjenih za pomoč pri krpanju luknje v ukrajinskem državnem proračunu, ki je nastala zaradi vojne.

"Doslej napovedana podpora ne bo zadostovala za zadovoljitev potreb Ukrajine niti kratkoročno," je v torek v govoru v Bruslju poudarila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Dodala je, da ne pričakuje, da bo v ZDA nastopila recesija. Ob tem je opozorila, da je Evropa za to bolj dovzetna. "Prav tako je bolj izpostavljena na energetski fronti," je še dodala. Cene energentov so namreč po začetku ruske invazije močno narasle.

Evropa je glede energetske oskrbe močno odvisna od uvoza ruske energije, zato bi kakršna koli omejitev dobave nafte in zemeljskega plina možno ogrozila gospodarstvo, navaja AFP. EU se sicer od začetka invazije trudi zmanjšati odvisnost od Rusije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v sredo predstavila načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv, v ospredju katerega je večja uporaba obnovljivih virov energije.

18.24 V ruskem obstreljevanju Severodonecka ubitih najmanj 12 ljudi

V ruskem obstreljevanju mesta Severodoneck na vzhodu Ukrajine je umrlo najmanj 12 ljudi, še 40 pa je bilo ranjenih, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, medtem ko se ruske sile počasi prebijajo skozi regijo Donbas.

Napadi naj bi se začeli v jutranjih urah in se nadaljevali do večera. Hkrati je guverner na družbenih omrežjih obtožil ruske sile, da "naključno obstreljujejo mestno središče" s težkim orožjem, poroča AFP.

"Natančne informacije o številu mrtvih in ranjenih še vedno ugotavljamo, saj je nemogoče pregledati kraje, ki jih obstreljujejo," je še dodal Hajdaj.

Industrijsko mesto Severodoneck in bližnje mesto Lisičansk sicer pomenita zadnji žep ukrajinskega odpora v regiji na vzhodu Ukrajine.

Zasedba Severodonecka, v katerem je pred vojno živelo nekaj več kot 100 tisoč ljudi, je po navedbah AFP ena od prioritet ruske vojske, ki si je sicer kot svoj ključni cilj postavila osvojitev vzhodne regije Donbas.

17.18 Rusija namignila na odpravo blokad pristanišč v Ukrajini v zameno za omilitev sankcij

Mednarodna skupnost že več tednov zahteva, da Rusija dovoli izvoz ukrajinskega žita, ki je ključnega pomena za svetovno gospodarstvo, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Če želijo naši partnerji doseči rešitev, je treba rešiti tudi težave, povezane s sankcijami na ruski izvoz," je po poročanju ruske agencije Interfax danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko.

Iz Ukrajine že dlje časa prihajajo pritožbe, da ruska mornarica blokira njena pristanišča v Črnem morju. Rusija je prav tako velika izvoznica žita, saj samo Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice, kar povzroča skrbi zaradi pomanjkanja po vsem svetu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Rudenko je dodal, da je za svetovno krizo in visoke cene hrane več razlogov, po njegovih besedah pa cene naraščajo predvsem zaradi sankcij ZDA in EU, ki preprečujejo normalno prosto trgovino, tudi s hrano, pšenico, gnojili in drugimi dobrinami.

Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji brez primere so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.

Rusija se je sicer z nekaterimi koraki na svetovno prehransko krizo pripravila že prej, še preden je ruski predsednik Vladimir Putin poslal ruske čete v Ukrajino, je danes dejal nekdanji minister za gospodarstvo in Putinov svetovalec Maksim Oreškin. Putin je po njegovih besedah razumel, da lahko te težave vplivajo na Rusijo.

Kot je še dodal Oreškin na mladinskem forumu v Moskvi, se "Rusija aktivno pripravlja na svetovno lakoto, ki se je v resnici začela konec lanskega leta".

16.13 Nekdanji nemški kancler Schröder zaradi stikov z Rusijo ob del privilegijev

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder se bo zaradi svojih povezav z Rusijo moral odpovedati nekaterim privilegijem, je po navedbah nemške tiskovne agencije danes odločil parlamentarni odbor za proračun. Zapreti bo moral svojo pisarno v nemškem parlamentu, še naprej pa bo upravičen do pokojnine in osebne zaščite.

V vrstah vladne koalicije, ki jo ob socialdemokratih sestavljajo še Zeleni in liberalci (FDP), odvzema privilegijev Schröderju niso uradno utemeljili z njegovimi stiki z Rusijo in Putinom. Namesto tega vlado pozivajo, naj zagotovi, da opravljanje nalog nekdanjih kanclerjev poteka v skladu "s tekočimi obveznostmi" na podlagi njihove funkcije, piše dpa.

Schröder je bil v zadnjem času tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih energetskih gigantih Rosneft in Gazprom ter pri plinovodih Severni tok 1 in 2, čeprav ga je k odstopu z njih med drugim pozval sedanji kancler in strankarski kolega Olaf Scholz.

Vodstvo SPD je Schröderja pozvalo, naj zapusti stranko, pojavile pa so se tudi zahteve po njegovi izključitvi.

Predlogi koalicije so bili milejši od zahtev konservativne opozicije, ki je želela, da Schröder izgubi tudi pokojnino. Opozicija je trdila, da Schröder škoduje mednarodnemu ugledu Nemčije s tem, ko se ni oddaljil od ruskega predsednika Vladimirja Putina po začetku invazije na Ukrajino in se je odločil obdržati položaje v ruskih energetskih podjetjih, še poroča dpa.

15.33 Scholz: Za članstvo Ukrajine v EU ni bližnjic

Ukrajinske prošnje za članstvo v EU kljub ruski invaziji ni mogoče obravnavati po posebnih pravilih, je danes dejal nemški kancler Olaf Scholz. "Na poti v EU ni bližnjic," je sporočil in dodal, da bi bilo v nasprotnem primeru to nepravično do držav Zahodnega Balkana. Zavzel pa se je za to, da unija poišče hiter in pragmatičen način pomoči Kijevu.

"Da na poti v EU ni bližnjic, je tudi zaveza poštenosti do šestih držav Zahodnega Balkana," je Scholz po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes dejal v nemškem parlamentu.

Glede širitve EU na Albanijo, BiH, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo so voditelji držav članic EU oktobra lani v Sloveniji zgolj potrdili zavezo širitvenemu procesu, kar je bilo razočaranje za šesterico, ki je pričakovala konkretno časovnico.

Kot je danes dejal Scholz, države že leta sprejemajo obsežne reforme in se pripravljajo za pridružitev. Sedaj je čas, da EU izpolni, kar jim v okviru pridružitvenega postopka tudi pripada. "Ne gre le za vprašanje kredibilnosti, da izpolnimo svoje obljube. Bolj kot kdajkoli je njihova integracija tudi v našem strateškem interesu," je poudaril.

Vrha EU maja se namerava udeležiti "z jasnim sporočilom, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo". Za junij je nato napovedal obisk regije, kjer naj bi predal enako sporočilo.

Ukrajini, ki je za članstvo zaprosila februarja, naj bi sicer Evropska komisija junija namenila status kandidatke, s čimer se morajo strinjati vse države članice. Scholz je danes poudaril, da je Ukrajina "del naše evropske družine".

Obenem pa je pozval k drugim načinom za kratkoročno pomoč Ukrajini, češ da se je treba osredotočiti na "hitro in pragmatično" podporo državi.

Pred časom je sicer že francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo trajalo več desetletij, preden se bo Ukrajina lahko pridružila EU. Nakazal je možnost oblikovanja širše politične skupine, ki bi presegala okvire unije in bi denimo vključevala tudi Veliko Britanije.

V Kijevu niso zadovoljni s tovrstnim pristopom. Kot je danes sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, gre za "drugorazredno obravnavo". "Strateška dvoumnost glede evropske perspektive Ukrajine, ki jo v zadnjih letih izpričujejo nekatere države EU, je propadla in se mora končati," je zapisal na Twitterju.

To je po njegovih besedah zgolj opogumilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, obenem pa je taka obravnava prizadela čustva Ukrajincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.20 Putin naj bi zaradi neuspehov razrešil visoke vojaške poveljnike

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi zaradi neuspehov v vojni z Ukrajino razrešil več visokih vojaških poveljnikov. Med njimi naj bi bil poveljnik črnomorske flote Igor Osipov, ki je aprila izgubila svojo glavno ladjo Moskvo, ugotavlja današnje obveščevalno poročilo britanskega ministrstva za obrambo.

Med razrešenimi naj bi bil tudi generalpodpolkovnik Sergej Kisel, ki je poveljeval elitni prvi tankovski armadi, ki je poskušala zavzeti Harkov. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov bi lahko po britanskih podatkih ostal na položaju, vendar ne uživa več Putinovega zaupanja.

V poročilu so Britanci zapisali še, da Kremelj vodi vojaško in varnostno operacijo, ki je polna "prikrivanja in iskanja grešnih kozlov" za neuspehe na bojišču.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v rednem nočnem videonagovoru rusko invazijo na Ukrajino označil za "katastrofalno napako" in med drugim dejal, da je Moskvi celo zmanjkalo raket za napade na ukrajinske sile. Ruskim voditeljem je očital, da si ne upajo priznati, da so bile katastrofalne napake v vojni storjene "na najvišji vojaški in državni ravni".

Zelenski se je odzval tudi na ruske trditve o uporabi naprednega laserskega orožja, s katerim bi bilo mogoče sestreliti brezpilotne letalnike.

Na posnetku, ki ga je ukrajinski predsednik objavil na YouTubu, je poudaril, da zaradi neuspehov na bojišču ruska vojska išče svoje "čudežno orožje", s katerim bi obrnila tok vojne, podobno kot so z "wunderwaffe" poskušali nacisti med drugo svetovno vojno.

Zelenski je sicer v sredo podpisal podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi za 90 dni, kar mora zdaj potrditi še vrhovna rada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da se na terenu spoprijema z vse močnejšim bombardiranjem v okolici regije Donbas, saj Rusija še naprej poskuša zavzeti vzhodni del države. V dnevnem poročilu vojske so navedli še, da Ukrajina nadaljuje osvobajanje vasi v okolici mesta Harkov, dodaja AFP.

11.15 V napadu na rusko vas ob meji z Ukrajino umrl en človek

V ruski vasi Tjotkino so v sredo zvečer ubili civilista in poškodovali več hiš, je na Telegramu zapisal guverner regije Kursk Roman Starovojt. Guverner je za napad obtožil Ukrajino, ta pa se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na obtožbe še ni odzvala.

O obstreljevanju so poročali tudi iz ruske obmejne regije Belgorod, ki naj bi bila 11. maja po navedbah guvernerja Vjačeslava Gladkova tarča ukrajinskega napada, v katerem je umrl en človek, trije pa so bili ranjeni.

Rusija sicer že več tednov poroča o ukrajinskih napadih na svoje ozemlje, aprila pa je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli cisterne za shranjevanje goriva v Belgorodu.

11.00 Ruska vojska v Azovstalu zajela 1.730 vojakov

Ruski vojski se je od ponedeljka predalo že 1.730 ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v mestu Mariupol, od tega je 80 ranjenih, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Večino zajetih vojakov so premestili v nekdanjo zaporniško kolonijo v regiji Doneck,

Vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin je v sredo novinarjem v Mariupolu dejal, da je bilo na območju jeklarne okoli 2.000 borcev, včeraj pa naj bi jih znotraj Azovstala ostala še "malo manj kot polovica". Med ujetniki po njegovih besedah ni poveljnikov bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne nacionalistične vojaške skupine, ki je formalno del ukrajinskih oboroženih sil.

10.25 Ameriški senat potrdil novo veleposlanico v Ukrajini

 Ameriški senat je v sredo potrdil karierno diplomatko Bridget Brink za položaj veleposlanice v Ukrajini, potem ko so se ZDA po treh mesecih znova odločile odpreti vrata svojega predstavništva v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Bridget Brink je bila pred tem imenovanjem ameriška veleposlanica na Slovaškem. V preteklosti je kot strokovnjakinja za Vzhodno Evropo in območje Kavkaza opravljala več nalog znotraj ameriškega State Departmenta. Med drugim je bila namestnica veleposlanika v Uzbekistanu in Gruziji. | Foto: Reuters Bridget Brink je bila pred tem imenovanjem ameriška veleposlanica na Slovaškem. V preteklosti je kot strokovnjakinja za Vzhodno Evropo in območje Kavkaza opravljala več nalog znotraj ameriškega State Departmenta. Med drugim je bila namestnica veleposlanika v Uzbekistanu in Gruziji. Foto: Reuters

ZDA so svoje veleposlaništvo v Kijevu zaprle 14. februarja, deset dni pred začetkom ruske invazije. Ameriški diplomati so sicer še naprej zagotavljali storitve iz mesta Lvov na zahodu države.

7.50 Rusi ukrajinske vojake poslali v zaporniško kolonijo 

Na ruskem obrambnem ministrstvu trdijo, da so po evakuaciji več kot 900 ukrajinskih borcev, ki so se skrivali v jeklarni Azovstal, poslali v zaporniško kolonijo na ozemlje pod ruskim nadzorom. Objavili so tudi fotografije ukrajinskih vojakov.  

To je potrdila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, ki je v sredo povedala, da se je od torka predalo 959 ukrajinskih pripadnikov. Od teh so jih 51 zdravili zaradi poškodb, preostale pa so poslali v nekdanjo zaporniško kolonijo v mestu Olenivka na območju regije Doneck, ki je pod ruskim nadzorom.

Iz Ukrajine so borcem iz Azovstala namreč ukazali, naj se predajo, kot del dogovora, ki sta ga sklenili obe strani, saj poskušajo rešiti njihova življenja, tudi zato, ker naj bi zalog hrane in vode v tovarni primanjkovalo že več tednov.

Z ministrstva za obrambo v Kijevu sporočajo še, da upajo na "postopek izmenjave za čimprejšnjo repatriacijo teh ukrajinskih junakov", še poroča AFP.

A njihova usoda ostaja nejasna. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ob tem ni hotel razkriti, ali bi jih obravnavali kot zločince ali vojne ujetnike.

Na ukrajinskem obrambnem ministrstvu so se zavezali, da bodo storili "vse potrebno" za reševanje tistih, ki še vedno vztrajajo v predorih in bunkerjih pod jeklarno, vendar so priznali, da možnosti vojaške podpore za to ni na voljo.

6.17 Poveljnik iz Azova: Odpeljali so le najhuje ranjene 

O aktualnem stanju v jeklarni Azovstal je za agencijo APTN spregovoril poveljnik enote Kraken bataljona Azov Oleg Supereka.

"Veliko jih je bilo odpeljanih iz tovarne. Med njimi niso bili samo pripadniki Azova, ampak tudi pripadniki brigad. Niso odpeljali vseh ranjenih, ampak le tiste v najslabšem stanju," je rekel.

Rusija je sporočila, da se je od ponedeljka predalo skupno 959 ukrajinskih borcev, od tega 80 ranjenih.

6.15 Zelenski je podpisal odlok o podaljšanju vojnega stanja in mobilizacije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o podaljšanju vojnega stanja in mobilizacije za nadaljnjih 90 dni. Odlok začne veljati 25. maja.

Dokumenti so bili predloženi ukrajinskemu parlamentu in jih mora potrditi vsaj polovica poslancev. | Foto: AP / Guliverimage Dokumenti so bili predloženi ukrajinskemu parlamentu in jih mora potrditi vsaj polovica poslancev. Foto: AP / Guliverimage

6.09 Kirilenko: Rusi so v Donecku ubili deset civilistov

Ruske sile so v Donecku ubile najmanj deset ukrajinskih civilistov, vključno z dvema otrokoma, je povedal regionalni guverner Pavlo Kirilenko, poroča Reuters.

Kirilenko o podrobnostih ni govoril, je pa povedal, da je ranjenih še sedem ljudi.

6.04 Ukrajina: Razstrelili smo ruski oklepni vlak

Ukrajinska vojska trdi, da so njeni vojaki uničili ruski oklepni vlak, ki je danes prevažal vojake v Melitopolu. Pod vlak je bila postavljena eksplozivna naprava, trdi ukrajinska teritorialna obramba.

 Tako pa so Ukrajinci razstrelili most, da bi preprečili prodor ruskih sil proti vzhodu:  

 
Novice Sojenju prvemu ruskemu vojaku. Priznal umor civilista v Ukrajini. #video #foto
Vladimir Putin
Novice Rusinja možu naročila, naj muči ukrajinske otroke: "Vbrizgaj jim drogo in reci, naj umrejo, trpijo"
Emomali Rahmon in Vladimir Putin
Novice Najnovejši posnetek sproža nova ugibanja o Putinovi bolezni #video
Pokljuka
Sportal Pretresljive zgodbe s Pokljuke: V šestem mesecu nosečnosti, ko se je začela vojna
Alexander Schallenberg
Novice Avstrija bo ostala zunaj Nata

Azovstal Volodimir Zelenski Rusija Ukrajina vojna