Zakaj Evropska unija ustvarja novo mini Jugoslavijo?

Tako piše politolog Boris Kálnoky, budimpeški dopisnik zelo vplivnega nemškega časopisa Die Welt, ki prav tako meni, da bi z oblikovanjem nove balkanske carinske in prometne unije Evropska unija rešila predvsem svojo dilemo.

Prvi je spregovoril Vučić

Prvi je dal pobudo za takšno združevanje zdajšnji srbski predsednik Aleksandar Vučić. Menil je, da bi bilo oblikovanje edinstvenega gospodarskega prostora med državami pristopnicami zanje praktično in obenem lahko prvi korak k pristopanju k Evropski uniji.

Bruselj je idejo zgrabil z veliko hvaležnostjo in prav to je bila ena od glavnih tem včerajšnjega srečanja visokih predstavnikov teh balkanskih držav in šestih članic Evropske unije v Trstu – poleg Slovenije in Hrvaške še Nemčije, Francije, Italije in Avstrije. Ta pobuda se je uresničila pod imenom Berlinski proces.

Neprecenljivi čas

Evropska unija je zaradi razmer v obdobju, ko zanjo širitev ni prioriteta, saj je zaposlena z drugimi (svojimi) težavami. Načrtovana carinska unija držav Zahodnega Balkana bi zato za Evropsko unijo lahko pomenila nakup dragocenega časa, je prepričan madžarski dopisnik nemškega časnika.

Idejo o gospodarski skupnosti držav Zahodnega Balkana, ki se potegujejo za vstop v Evropsko unijo, je prvi javno predstavil zdajšnji predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Foto: Reuters

Čeprav Evropska unija vsaj v bližnji prihodnosti ni pripravljena sprejeti novih članic, ji je Zahodni Balkan zanimiv. Pa ne le zato, ker noče izgubiti svojega vpliva v tej regiji, temveč tudi zato, ker svoje apetite po tej regiji odkrito kažejo tudi druge konkurenčne sile: Rusija, ZDA, Turčija, ne nazadnje tudi sama Nemčija.

Evropska rešitev v sili za regijo različnih držav

Toda razlike med državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije, so velike. Slovenija in Hrvaška sta polnopravni članici Evropske unije, Srbija, Črna gora in Albanija imajo status kandidatk, Bosna in Hercegovina pa ga mora šele dobiti. Makedonijo ovira spor z Grčijo okrog imena, Kosova pa še niso priznale vse članice Evropske unije, med njimi tudi Srbija, ki bo prav tako del načrtovane unije.

Za Evropsko unijo razkorak med Srbijo in Kosovom sicer ni nekaj novega – Ciper je članica Evropske unije, čeprav precejšen del ozemlja tega otoka pripada samooklicani Turški republiki Severni Ciper, ki je Evropska unija ne priznava in tako tudi ni del nje.

Ob brexitu in drugih težavah za vzdrževanje enotne evropske politike, tudi do pristopnic, je balkanska carinska unija udobna rešitev v sili za Bruselj. Rešitev, za katero avtor v nemškem časniku Die Welt pravi, da jo neuradno že leta obravnavajo kot način, kako obvladati balkanski sod smodnika brez nadaljnje širitve Evropske unije.

Beograd si od nove gospodarske unije obeta (ponovno) pridobitev vloge in moči regijskega središča. Foto: Thinkstock

Beogradu se kolca po večjem pomenu in vlogi

Ker gre za revnejše države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije, in prav tako gospodarsko ne preveč močno Albanijo, ni presenetljivo, da je takšna pobuda, vsaj uradno, prišla ravno iz Beograda. Ta želi na ta način okrepiti svojo vlogo regijskega središča – vlogo, ki jo je imel in znal dobro izkoristiti, a jo je po zatonu nekdanje skupne federativne države za nekaj časa izgubil.

A tokrat ne bi šlo za državno in politično skupnost, temveč za carinsko in prometno unijo. Toda, kot opozarja avtor, tudi Evropska unija je bila na začetku carinska unija.

Takšna carinska unija bi nadomestila več deset različnih dvostranskih sporazumov, ki jih imajo zahodnobalkanske države med seboj, pa tudi z Evropsko unijo, kar bi gotovo poenostavilo pretok blaga za vse vpletene.

Makedoniji bi zahodnobalkanska unija lahko prinesla manj strahu pred sosedi, ki vsi po vrsti menijo, da jim pripada del makedonskega ozemlja, in najbrž tudi boljši pogajalski položaj v odnosu z Grčijo, ki Makedonijo najbolj zavira na evropski poti. Na fotografiji: Skopje. Foto: Thinkstock

Črna gora je po mnenju nemškega časnika Die Welt najmanj navdušena nad idejo o balkanski uniji. Ta država je namreč dosegla največji napredek v pristopnih pogajanjih, nova tvorba pa bi jo lahko upočasnila pri nadaljnjem napredku. Na fotografiji: Budva. Foto: Thinkstock

Zakaj je Črni gori ta ideja najmanj všeč, Kosovu in Makedoniji pa verjetno najbolj?

Kálnoky še piše, da bi s takšno balkansko unijo lahko največ izgubila Črna gora. Ta država je namreč dosegla največji napredek v svojih pristopnih pogajanjih, umestitev v novo balkansko unijo pa bi zanjo pomenila korak nazaj na tej poti.

Po drugi strani bi za Kosovo, ki poti do Evropske unije ni praktično še niti začelo, ta unija pomenila zagon in prvi korak, česar v samostojnih pogajanjih ne bi zlahka doseglo, še pojasnjuje avtor.

Takšna unija bi bila dobra tudi za Makedonijo, piše Die Welt. Ta država je obkrožena s sosedami, ki vse po vrsti menijo, da jim pripada del Makedonije in da Makedonci kot narod ne obstajajo. V takšni uniji bi Makedonija dobila močnejše zaledje in boljši pogajalski položaj v odnosu s svojim največjim nasprotnikom – Grčijo.

Kosovo na pot približevanja Evropski uniji sploh še ni stopilo. Takšna unija bi zanj pomenila prvi korak k temu, česar samo ne bi uspelo doseči, meni avtor prispevka v nemškem časniku Die Welt. Foto: Reuters

Daleč od idealnega

V svojem zapisu avtor vendarle priznava, da bi bila tudi takšna unija močno polarna, pri čemer največ nasprotij vidi med Srbijo in Kosovom.

Balkan je z gospodarskega vidika za Evropsko unijo nepomemben, še navaja avtor, a z varnostnega in političnega vidika ima tako kot v vsej evropski zgodovini osrednji pomen.