Zakaj Grčija ni država tretjega sveta

V zdravstvu poznajo izraz triaža, kar pomeni prednostno razvrščanje poškodovanih v množičnih nesrečah v različne prioritetne skupine. Namen triaže je najprej pomagati tistemu, ki najbolj nujno potrebuje pomoč in mu življenje visi na nitki. In to po navadi ni tisti, ki je najbolj glasen in najbolj vpije na pomoč.

Glasno grško pritoževanje Malce podobno je tudi zadnja leta z Grčijo. Ta država je nedvomno zelo glasna in se hrupno pritožuje glede "vsiljene" varčevalne politike, toda v resnici njen položaj ni tako tragično neznosen, kot poskuša prikazati sama.

Res je bil padec življenjskega standarda po letu 2008 hud, toda trditve, da je egejska država zdrsnila v tako imenovani tretji svet (oznaka za revne in gospodarsko zaostale, večinoma afriške in azijske države, op. p.), so veliko pretiravanje.

Pred krizo Grčija bogatejša od Slovenije Poglejmo podatke: leta 2008 je bil grški bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, če upoštevamo primerjavo kupne moči, 27.168 evrov (vir: Svetovna banka).

Leta 2008 je bila torej Grčija še bogatejša od Slovenije, ki je imela takrat BDP na prebivalca 26.046 evrov. Revnejša od Grčije je bila takrat tudi Portugalska, ki zdaj tudi spada v skupino kriznih sredozemskih držav – njen BDP na prebivalca je bil 22.964 evrov.

Grška blaginja je temeljila na sposojenem denarju Toda grška življenjska raven je temeljila na dolgovih, torej na tujem, sposojenem denarju. Bila je previsoka glede na dejansko konkurenčnost in moč grškega gospodarstva. In svetovna finančna kriza je to razkrila do obisti.

Grški padec na realna tla je bil strmoglav. Leta 2013 je bil BDP na prebivalca 22.620 evrov, manj na primer od Slovenije (25.516 evrov) in Portugalske (23.548 evrov), ki sta leta 2008 še zaostajali za balkansko državo.

Grčija je (še) bogatejša od baltskih tigrov Toda kljub temu padcu Grčija ne spada v skupino revnih evropskih držav. Bogatejša je od treh evrskih držav ob Baltskem morju: Litve (22.411 evrov), Estonije (22.406 evrov) in Latvije (19.853 evrov).

Znotraj EU so poleg prej omenjenih baltskih držav od Grčije revnejše še Poljska (20.811 evrov), Madžarska (20.617 evrov), Hrvaška (18.794 evrov), Romunija (16.712 evrov) in Bolgarija (13.828 evrov).

Če je Grčija država tretjega sveta, sta to tudi Madžarska in Hrvaška Če je Grčija država tretjega sveta, potem bi lahko po tej razlagi med države tretjega sveta uvrstili tudi naši sosedi Madžarsko in Hrvaško. Pa sta tudi oni daleč od tega.

Na stari celini pa so zunaj EU od Grčije revnejše še Belorusija (15.505 evrov), Črna gora (12.435 evrov), Srbija (11.458 evrov), Makedonija (10.219 evrov), Albanija (9.129 evrov), BiH (8.391 evrov), Kosovo (7.817 evrov), Ukrajina (7.735 evrov) in Moldavija (4.110 evrov).

Ne Grčija, Moldavija je država tretjega sveta na stari celini Če je kakšna država na stari celini, ki bi jo brez težav lahko označili kot državo tretjega sveta – torej zaostalo in revno državo z življenjsko ravnjo blizu kakšne izjemno revne države v Afriki ali Aziji – je to predvsem Moldavija, najrevnejša evropska država.

Tudi nekatere države v Afriki in nekatere najbolj revne azijske države imajo višji BDP na prebivalca kot ta nekdanja republika Sovjetske zveze. Moldavija je med drugim revnejša od Zambije, Nigerije, Namibije, Maroka, Konga, Pakistana in Laosa.

Grčija bankrotirala zaradi razsipnosti in neodgovornosti Grška država je zaradi razsipne in neodgovorne fiskalne politike (prenapihnjen javni sektor, različni privilegiji …) leta 2010 bankrotirala – zaradi česar je tudi zaprosila za mednarodno pomoč (beri: pomoč davkoplačevalcev v drugih državah evroobmočja), ki jo od spomladi 2010 drži nad vodo. In jo bo nad vodo držalo še naslednje štiri mesece.

Znak grške neodgovornosti je tudi dejstvo, da je Grčija država izjemno nizke davčne discipline – izogibanje plačevanja davkov je za Grke skoraj tradicija, rekli bi lahko celo nacionalni šport. Grški državljani namreč grški davkariji dolgujejo kar 76 milijard evrov neplačanih dolgov. Grška davčna lahkotnost Leta 2012 je bilo na primer največ davčnih izpadov zaradi izogibanja plačevanja davkov na Kreti (74,8 odstotka), v osrednji Grčiji (66,3 odstotka) ter na Južnoegejskih (65,8 odstotka) in Jonskih otokih (66,3 odstotka) (glej: Atanasios Tagkalakas, spletna stran voxeu.org).

Menda je v zadnjem času – pred novembrom lani – prihajalo na tem področju do izboljšav, toda predvolilne obljube vodje Sirize Aleksisa Ciprasa so morebitni napredek pri davčni disciplini zagotovo izničile.

Grki dolgujejo davkariji 76 milijard evrov Zaradi njegovih napovedi o odpravi nepremičninskega davka in nižanja drugih davkov so grški dacarji od novembra lani do danes v Grčiji pobrali za pet milijard evrov manj davkov. Grki so si pač rekli: zakaj bi plačevali davke, ki jih bo Cipras odpravil ali znižal.

Teoretično, če bi pobrali vse neplačane davke, bi lahko Grki svoj javni dolg, ki je zdaj okoli 321 milijard evrov, čez noč znižali na okoli 250 milijard evrov oziroma zmanjšali javni dolg z okoli 175 odstotkov BDP na okoli 135 odstotkov BDP.

Grške milijarde v tujini in v nogavicah Da Grčija ni država tretjega sveta, nam povejo tudi podatki o grških prihrankih. Leta 2009 so imeli Grki na bankah shranjenih okoli 245 milijard evrov.

V času krize in še zlasti zaradi strahu o izstopu Grčije iz evroobmočja(grexit) ter ponovno uvedbe razvrednotene drahme so Grki množično dvigovali denar iz bank – začeli so ga hraniti doma ali pošiljati v tujino.

Ko Grki zaslišijo besedo grexit, dvignejo svoje evre iz bank Do marca 2012 na primer so Grki z bank dvignili okoli 80 milijard evrov (v bankah v Grčiji so imeli Grki takrat okoli 165 milijard evrov). Maja in junija 2012, ko so v Grčiji dvakrat zapored potekale predčasne volitve in se je na glas govorilo o grexitu, pa so Grki dvignili še za nekaj milijard evrov.

Ko so se zadeve umirile, je nekaj denarja spet prišlo nazaj v grške banke, toda nikoli ni doseglo predkrizne ravni. Novembra lani so imeli Grki v grških bankah po podatkih grške centralne banke depozite v višini 155,3 milijarde evrov.

Grške milijarde v Švici Od novembra lani pa do kompromisa Grčije in evroobmočja so Grki dvignili še za več kot 20 milijard evrov. Torej so imeli pred nekaj dnevi Grki v bankah v Grčiji manj kot 135 milijard evrov oziroma za več kot 100 milijard evrov manj kot v predkriznem času. V zadnjih dnevih – po kompromisu – se je nekaj sto milijonov evrov spet vrnilo v banke.

V skladu s slovenskim rekom, ki je nastal iz popačene nemščine ("ziher je ziher"), pa imajo Grki v tujini (samo od marca 2010 do oktobra 2011 naj bi po navedbah na spletni strani avstrijske televizije ORF iz Grčije v Švico šlo kar 200 milijard evrov) in v nogavicah, kot se reče, še vedno veliko milijard evrov.

Grška humanitarna kriza? Grški politiki, ki želijo odpis dolgov, velikokrat poudarjajo, da je v Grčiji tako rekoč humanitarna kriza. Nad takšnimi pretiravanji med drugim zmajuje z glavo estonska finančna ministrica Maris Lauri.

"Zagotovo je Grkom težko, toda to ni nobena humanitarna kriza," je za nemški časnik Die Welt povedala Laurijeva, ki poudarja, da je Estonija prav tako pred leti padla v hudo krizo, a se je z reformami pobrala in začela spet dvigovati.

Kje je Grčija glede na človekov razvoj Da Grčija nikakor ni država tretjega sveta, dokazujejo tudi podatki iz Poročila o človekovem razvoju (Human Development Report 2014), ki ga pripravljajo Združeni narodi.

Leta 2013 se je egejska država glede na indeks človekovega razvoja uvrstila na visoko 29. mesto (na istem mestu kot leto prej). Slovenija na primer je na 25. mestu. Kdo se je uvrstil za Grčijo, pa ji kljub temu pomaga Številne evrske države, ki tudi pomagajo Grčiji, pa so nižje. Estonija je na 33. mestu, Litva na 35. mestu, Slovaška na 37. mestu, Portugalska na 41. mestu, Latvija na 48. mestu …

Moldavija, najrevnejša evropska država, je na nizkem 114. mestu. Na zadnjem, 187. mestu glede na indeks človekovega razvoja (sestavljen je iz podatkov o pričakovani življenjski dobi, pogojih za izobraževanje in iz vrste podatkov o višini in razdelitvi dohodka) je afriška država Niger.