Sobota, 11. 3. 2017, 9.30
7 let, 1 mesec
Zakaj lahko nezadovoljni Nizozemci ogrozijo Evropsko unijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,58
3
Na Nizozemskem bodo prihodnjo sredo volitve, na katerih lahko največ glasov dobi protiislamska stranka Gerta Wildersa. Njegov morebiten uspeh kaže, da je veliko Nizozemcev nezadovoljnih s trenutnim stanjem v državi in s članstvom v EU.
17-milijonska Nizozemska je bila v preteklosti, zlasti v 90. letih prejšnjega stoletja, za številne Slovence država, po kateri bi se morali zgledovati.
- To so volitve, ki lahko pokopljejo Evropsko unijo
- Se na Švedskem res dogaja nekaj grozljivega?
- Lahko Italija ogrozi Slovenijo?
- Zakaj je Slovenija še vedno bogatejša od Češke
Nizozemska kot zgled za Slovenijo
V Sloveniji je veljala za sodobno, okoljevarstveno, strpno, liberalno (veliko jih je navduševala s svojimi "kavarnami" z marihuano) in bogato državo.
A prihodnjo sredo lahko v državi polderjev in mlinov na veter zmaga Wildersova protiislamska in evroskeptična Stranka za svobodo (PVV), ki nasprotuje priseljevanju muslimanov in napoveduje tudi izstop Nizozemske iz EU (tako imenovani Nexit).
Največja tekmeca na parlamentarnih volitvah sta zdajšnji premier Mark Rutte (levo) in Geert Wilders.
Kdo bo prvi? Wilders ali Rutte?
Potem ko je bila pred tedni po javnomnenjskih anketah PVV že daleč pred drugimi strankami, je v zadnjih merjenih padla na drugo mesto, za konservativne liberalce zdajšnjega premierja Marka Rutteja.
Wilders nabira volilne glasove predvsem s protiislamsko retoriko (usmerjeno zlasti proti Maročanom) in protievropsko držo, a splošno nezadovoljstvo Nizozemcev je verjetno pogojeno tudi z nezadovoljstvom z gospodarskim stanjem v državi v zadnjih letih.
Nizozemska je bogata država
Nizozemska je 11. najbogatejša država v Evropi in 13. najbogatejša država na svetu (po podatkih Svetovne banke je imela leta 2015 BDP na prebivalca 41.642 evrov).
Nizozemska ima močno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Velik del izvoza predstavljajo kmetijski pridelki ter prehranski in kemični izdelki.
Nizozemska je ena najbogatejših držav v Evropi in na svetu. Je najbogatejša med evropskimi državami, ki imajo več kot deset milijonov prebivalcev. Bogatejša je tudi od vseh svojih sosed.
Z življenjem zadovoljni Nizozemci?
Država mlinov na veter bogati tudi zahvaljujoč ugodni zakonodaji, zaradi katere je postala vabljiv davčni raj za multinacionalke in tuje podjetnike. Samo v Amsterdamu in njegovi okolici je bilo leta 2014 12 tisoč "posebnih finančnih ustanov", to je podjetij, ki imajo le poštni nabiralnik.
Kot piše britanski časnik Financial Times, so Nizozemci v primerjavi s prebivalci drugih držav veliko bolj zadovoljni z življenjem oziroma so bolj zadovoljni od povprečja v državah OECD. Nizozemci skupaj s svojimi družinami, torej zunaj delovnega mesta, preživijo tudi več časa kot državljani drugih držav OECD.
Nizka brezposelnost
Nimajo velikih težav z nezaposlenostjo. 82 odstotkov za delo sposobnih ljudi je namreč zaposlenih, veliko več kot v Nemčiji (68 odstotkov) ali Franciji (67 odstotkov).
Januarja letos je bilo po podatkih Eurostata uradno nezaposlenih 5,3 odstotka Nizozemcev (povprečje v EU 8,1 odstotka). To je malo, a več kot pred krizo.
Kljub večjemu bogastvu v primerjavi s številni drugimi državami so Nizozemci vse bolj nezadovoljni. Pred leti jih je jezilo varčevalno klestenje proračuna, v zadnjem času je vse več Nizozemcev nezadovoljnih z migrantsko politiko.
Nizozemske težave
Toda vsak četrti zaposleni je zaposlen za določen čas, kar je štiri odstotke več kot pred krizo. Več kot polovica Nizozemcev, mlajših od 25 let, je na začasnih delovnih pogodbah.
Poleg tega na Nizozemskem vlada posojilni krč. 12 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij težko dobi posojilo. V evroobmočju je na tem področju slabše samo še v Grčiji.
Nezadovoljstvo nad zategovanjem pasu in EU
Čeprav kot pretežno kalvinističen narod Nizozemci slovijo kot varčni ljudje, so vse bolj nezadovoljni tudi s strogo proračunsko politiko. Tako je po javnomnenjski anketi leta 2013, ko je Ruttejeva vlada klestila proračun, kar 80 odstotkov Nizozemcev nasprotovalo varčevalnim ukrepom.
Nezadovoljstvo so Nizozemci pokazali tudi aprila lani, ko so na referendumu (udeležilo se ga je več kot 32 odstotkov volivcev) prepričljivo zavrnili pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino. Ruttejeva vlada pozneje izid na referendumu, ki je bil neobvezujoč, ni upoštevala.
Nizozemska je bila v 17. stoletju središče takratnega kapitalističnega sveta. Združene province, kot je bilo njihovo uradno ime, so v 17. stoletju prevzele vodilno vlogo, ki so jo pred odkritjem Amerike imele italijanske mestne države in v 16. stoletju Antwerpen v Belgiji.
Amsterdam, kamor so se že takrat zgrinjali priseljenci iz drugih zahodnoevropskih dežel, je bil trgovska in finančna prestolnica zahodnega sveta.
Nizozemski kolonialni imperij
Nizozemci so bili pomorski narod, ki je ustanavljal kolonije po drugih celinah (najpomembnejša kolonija je bila Indonezija, ki so jo izgubili po drugi svetovni vojni).
V Novem svetu so ustanovili tudi mesto Novi Amsterdam (Niuew Amsterdam), ki so ga pozneje zasedli Angleži in ga preimenovali v New York. Ta je v 20. stoletju postal središče zahodnega kapitalističnega sveta, tisto, kar je bil v 17. stoletju Amsterdam.
Bogata Nizozemska
Po podatkih ekonomskega zgodovinarja Paula Bairocha je bila Nizozemska, čeprav je v 18. stoletju izgubila boj z Britanci za svetovno prevlado, še leta 1830 najbogatejša država v Evropi. Leta 1840 jo je po bogastvu prehitela Velika Britanija, takrat prva industrijska sila na svetu. Leta 1860 so Nizozemsko po bogastvu prehitele še Belgija in Švica, leta 1900 pa tudi Nemčija.
3