Torek, 17. 1. 2017, 3.23
7 let, 2 meseca
Zakaj prihaja rešitelj Davosa iz Kitajske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
2
V Davosu v Švici bo od 17. do 20. januarja 47. letno zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). To je srečanje zagovornikov globalizacije, ki so zelo zaskrbljeni zaradi zmage Donalda Trumpa.
Je vsakoletno zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu le sodobna različica elitnih bogataških plesov ali srečanje, kjer prodorni in vplivni posamezniki iz sveta gospodarstva, financ in zabave rešujejo svetovne težave?
Klepet, koktajli in iskanje zmenkov
Glede na to, da so bili razpravljavci na lanskem Davosu večinoma prepričani, da se brexit ne bo zgodil in da newyorški milijarder Donald Trump nima možnosti za zmago, se številni analitiki vse bolj nagibajo k prvi možnosti.
Da gre torej za zelo drag klepet v mondenih švicarskih Alpah, kjer se znani ljudje družijo med sabo in skupaj pijejo koktajle, kot piše BBC. In iščejo zmenke z aplikacijo Tinder, kot ugotavljajo novinarji spletnega medija Business Insider.
Davosmani v stiski
Dogodki, kot sta zmaga zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU junija lani in zmaga svobodni trgovini nenaklonjenega Trumpa, so zelo načeli samozavest davosmanov (tako je udeležence Davosa – državljane sveta, za katere so državne meje ovire – označil ameriški politolog Samuel P. Huntington, op. p.).
Prvi mož Svetovnega gospodarskega foruma in pobudnik srečanj v Davosu je Nemec Klaus Schwab. Začetki Svetovnega gospodarskega foruma segajo v leto 1971. Schwab, ki ne more skriti negotovosti in zaskrbljenosti zaradi Trumpove zmage, je za letos napovedal posebno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Washingtonu.
Kot piše spletni medij Bloomberg, je med udeleženci letošnjega zasedanja v Davosu prisotna bojazen, da ne gre zgolj za to, da se pogosto motijo v svojih napovedih, ampak da je napačen ves njihov pogled na svet.
Koga letos ne bo
Na letošnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma, ki se bo končalo v petek, torej ravno na dan Trumpove inavguracije v Washingtonu, bo sodelovalo okoli 2.500 delegatov.
Številnih davosmanov letos ne bo, ker jih je odneslo nezadovoljstvo volivcev, na primer nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona, ki je bil lani eden od osrednjih govornikov.
Merklova se bo Davosu izognila
Tudi nekdanji italijanski premier Matteo Renzi bi bil verjetno, če ne bi lani odstopil po izgubljenem referendumu, eden od osrednjih gostov letošnjega Davosa.
Davos ima bogato kulturno zgodovino. V to mesto je postavljeno dogajanje v znanem romanu Čarobna gora, ki ga je napisal nemški pisatelj Thomas Mann. V Davosu je škotski pisatelj Robert Louis Stevenson napisal sedem zadnjih poglavij romana Otok zakladov.
V mestecu pod alpskimi vršaci prav tako ne bo francoskega predsednika Francoisa Hollanda, tako kot lani se bo tudi letos Davosu izognila nemška kanclerka Angela Merkel.
Globalizacija s človeškim obrazom?
Ta je bila redna gostja Davosa od leta 2005, ko je postala prvič kanclerka. Zakaj je letos ne bo, ni znano, glede na to, da jo letos čakajo volitve in da ima beseda globalizem, s katero je povezan tudi WEF, vse slabši prizvok med volivci, pa je mogoče to eden od razlogov letošnjega izogibanja.
Med pomembnimi evropskimi državniki bo v Davosu tako le britanska premierka Theresa May. Med gosti bo tudi prva dama MDS Christine Lagarde, ta bo govorila o globalizaciji, ki ne izključuje ljudi (torej nekakšna globalizacija s človeškim obrazom).
Kitajska zvezda Davosa
V Davos bodo prišli tudi milijarder in lastnik hedge sklada Ray Dalio, Sheryl Sandberg (Facebook), Meg Whitman (Hewlett Packard) ter Trumpova ekonomska svetovalca Gary Cohn in Anthony Scaramucci (oba sta redna udeleženca Davosa).
Za varnost okoli 2.500 delegatov (ti prihajajo iz 90 držav) in 500 novinarjev bo v Davosu skrbelo tudi veliko pripadnikov vojske in policije.
Trumpa, ki velja za velikega nasprotnika globalizacije in svobodne trgovine, v Davosu seveda ne bo. Tako bo prva politična zvezda srečanja zagovornikov globalizacije kitajski predsednik Ši Jinping.
Zakaj bi konec globalizacije škodil Kitajski
Če Trump, ki bo v petek prevzel dolžnosti predsednika ZDA, poudarja načelo Najprej Amerika (America first) in se odmika od načel globalizacije (prosti pretok ljudi, blaga in kapitala), pa kitajski predsednik, sicer prvi mož uradno komunistične države, vneto prisega na globalizacijo.
Glede na to, da je globalizacija v korist kitajskemu gospodarstvu, to seveda ni presenečenje. V primeru, da bodo države postale bolj protekcionistične, bo prav Kitajska ena od največjih poraženk novih svetovnih gospodarskih razmerij.
2