Ponedeljek, 3. 3. 2025, 7.02
26 minut
Trump: ZDA ne bodo več dolgo prenašale stališča Zelenskega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,43
"To je najslabša izjava, ki jo je lahko podal Zelenski, in Amerika tega ne bo več dolgo prenašala," je dejal Donald Trump.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes objavil, da ZDA ne bodo več dolgo prenašale stališča ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o koncu vojne z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Londonu pa so zanikali, da bi Francija in Velika Britanija dosegli dogovor glede vojne v Ukrajini, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v nedeljo dejal, da bosta omenjeni državi skupaj predlagali enomesečno prekinitev ognja.
22.10 Trump od Zelenskega želi več hvaležnosti
18.45 Trump: ZDA ne bodo več dolgo prenašale stališča Zelenskega o koncu vojne
7.02 London in Pariz brez dogovora o predlogu prekinitve ognja v Ukrajini
22.10 Trump od Zelenskega želi več hvaležnosti
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bi moral biti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bolj hvaležen za ameriško pomoč. O ukinitvi pomoči še niti ni razmišljal, je povedal Trump v odgovoru na vprašanja v Beli hiši ob najavi sodelovanja s tajvanskim proizvajalcem čipov.
"Mislim, da bi moral biti bolj hvaležen, ker je bila naša država doslej vedno z njim," je dejal Trump ob vprašanju o petkovem sporu z Zelenskim v Beli hiši, zaradi česar so potem odpovedali podpis sporazuma o skupnem izkoriščanju ukrajinskih redkih zemelj in rudnin.
Na vprašanje, ali bo zaradi prepira ukinil pomoč Ukrajini, je Trump odgovoril, da o tem še ni govoril. "Bomo videli, kaj bo. Veliko stvari se dogaja dobesedno v času, ko govorimo. Lahko bi vam odgovoril in šel nazaj v čudovito Ovalno pisarno in ugotovil, da je moj odgovor že zastarel."
Trump je naznanil, da bo tajvanski proizvajalec čipov TSMC vložil najmanj 100 milijard dolarjev v tovarno v ZDA. Na vprašanje o tem, kaj bo, če bo Kitajska skušala zasesti Tajvan, pa je Trump odgovoril, da bo to katastrofa. "To bo očitno katastrofalen dogodek," je bil skop s pojasnilom.
Zagotovil je tudi, da bodo po polnoči oziroma po 6. uri po srednjeevropskem času začele veljati 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade.
"Za Mehiko in Kanado ni več prostora, da bi se izognili carinam. Carine so, kot veste, določene in bodo začele veljati zjutraj," je dejal Trump in povzročil padanje newyorških borznih indeksov.
18.45 Trump: ZDA ne bodo več dolgo prenašale stališča Zelenskega o koncu vojne
"To je najslabša izjava, ki jo je lahko podal Zelenski, in Amerika tega ne bo več dolgo prenašala," je glede izjave Zelenskega, da je do konca vojne še zelo daleč, zapisal Trump.
Po odmevnem sporu med Zelenskim ter Trumpom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v petek v Beli hiši so ZDA odpovedale načrtovani podpis sporazuma z Ukrajino o skupnem izkoriščanju redkih zemelj in rudnin, Trump pa je Zelenskemu pokazal vrata.
Prepir med Trumpom in Zelenskim še naprej odmeva.
Ameriški mediji so nato na podlagi virov v Trumpovi vladi poročali, da lahko predsednik ustavi že odobreno vojaško pomoč ZDA Ukrajini, čeprav s tem doslej javno še ni zagrozil.
Prepir v Beli hiši sicer v ZDA še naprej odmeva, a mnenj ni spremenil. Trumpovi podporniki v kongresu in konservativni mediji predsednika hvalijo, da se je postavil za ameriške interese, demokrati in neodvisni analitiki ter nekateri republikanci – med drugim Liz Cheney – pa Trumpov in Vanceov nastop opredeljujejo kot katastrofalno izdajo ameriških interesov.
"Vladimir Putin ne more biti bolj zadovoljen," je v nedeljo na televiziji CBS izjavil nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost HR McMaster. Trump mu je nemudoma vrnil na Truth Social, da je McMaster šibak in popolnoma neučinkovit poraženec.
"Manj časa bi morali porabiti za skrbi okrog Rusije, več časa za skrbi okrog migrantskih posiljevalskih tolp, mamilarskih šefov, morilcev in ljudi iz duševnih bolnišnic, ki prihajajo v našo državo, da ne končamo kot Evropa," je še objavil Trump.
Nekdanji obrambni minister ZDA Leon Panetta je danes na televiziji MSNBC Trumpov odnos do vojne v Ukrajini primerjal z odnosom nekdanjega britanskega premierja Nevilla Chamberlaina, ki je poskušal na vsak način doseči mir z voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem. "Chamberlain je to poskusil in dobili smo drugo svetovno vojno," je dejal Panetta.
7.02 London in Pariz brez dogovora o predlogu prekinitve ognja v Ukrajini
Francoski predsednik Emmanuel Macron je načrt za prekinitev ognja v nedeljo orisal v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, potem ko se je udeležil Ukrajini posvečenega vrha več evropskih in drugih voditeljev v Londonu.
Kot je dejal, Francija in Velika Britanija predlagata enomesečno prekinitev ognja v Ukrajini "v zraku, na morju in na energetski infrastrukturi". Ne bi pa tovrstna prekinitev po njegovih besedah zaenkrat vključevala spopadov na tleh, češ da bi bilo glede na velikost fronte zelo težko preverjati njeno uresničevanje.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je danes menil, da bi s tovrstnim korakom preizkusili pripravljenost Rusije na dejansko končanje vojne. "Nato pa bi se začela prava mirovna pogajanja. Hočemo trden mir in trajen mir," je dejal za francoski radio France Inter.
Barrot je danes tudi poudaril pomen vloge ZDA, ki da morajo ruskega predsednika Vladimirja Putina spraviti za pogajalsko mizo. Priznal je nevarnost širjenja konflikta. "Tveganje za vojno v Evropi, v Evropski uniji ni bilo še nikoli tako veliko (...) frontna linija se nam vedno bolj približuje," je posvaril.
Prekinitev ognja le ideja
Medtem so v Londonu danes zanikali, da bi državi dosegli dogovor o predlogu za enomesečno prekinitev ognja. Kot so pojasnili to ni bil dokončen dogovor, ampak le ideja, poroča BBC. "Nobenega dogovora ni bilo o tem, kako naj bi bila videti prekinitev ognja," je za radio Times Radio dejal za oborožene sile pristojen državni sekretar na obrambnem ministrstvu Luke Pollard. Je pa potrdil, da skupaj s Francijo in evropskimi zavezniki sodelujejo pri iskanju poti do trajnega miru v Ukrajini.
Še en neimenovani predstavnik britanske vlade je prav tako zanikal dogovor o enomesečnem premirju, obenem pa dodal, da je na mizi več možnosti, o katerih se pogovarjajo z ameriškimi in evropskimi partnerji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Voditelji za oblikovanje koalicije voljnih
Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo gostil neformalni vrh evropskih in drugih voditeljev, posvečen Ukrajini, na katerem so v luči vse večjih napetosti v transatlantskih odnosih glede te teme iskali skupno stališče in pot naprej.
Dogovorili so se o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnihkoli mirovnih pogovorih, trajen mir pa mora zagotoviti suverenost in varnost države.
V primeru dogovora bi bilo glede na načrt treba okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi tako odvrnila morebitne bodoče invazije. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje dogovora in zagotavljala mir.
Sta pa Velika Britanija in Ukrajina sklenili dogovor o zagotovitvi 1,6 milijarde funtov za nakup več kot 5.000 protiletalskih raket. Te bi izdelali na Severnem Irskem, besede britanskega premierja Keira Starmerja povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski pripravljen podpisati dogovor z ZDA
Na novinarski konferenci po neformalnem vrhu več evropskih in drugih voditeljev je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da verjame, da lahko reši odnos z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po burnem srečanju v Beli hiši se morajo pogovori nadaljevati za zaprtimi vrati, je prepričan Zelenski, ki je še vedno pripravljen podpisati dogovor o redkih zemljah z ZDA.
"Dogovor, ki je na mizi, bo podpisan, če bosta strani pripravljeni," je dejal Zelenski. Potem ko so njegov nedavni obisk v Washingtonu, ki se je končal brez načrtovanega podpisa dogovora, zaznamovale ostre besede, je ponovil tudi pripravljenost na konstruktivni dialog z ZDA.
"Želim samo, da se sliši ukrajinsko stališče," je poudaril. "Hočemo, da se naši partnerji spomnijo, kdo je v tej vojni agresor," je po poročanju BBC dejal v pogovoru s tujimi mediji po udeležbi na vrhu voditeljev, po katerem se je odpravil še na srečanje z britanskim kraljem Karlom III.
Na srečanju voditeljev je Zelenski ponovno dal jasno vedeti, da je pripravljen odstopiti s položaja predsednika, če bi se njegova država lahko pridružila Natu. "Da se me zamenjati za Nato," je dejal Zelenski in dodal, da bi to pomenilo, da je izpolnil svojo nalogo.
Kremelj: Zelenskega je treba prisiliti k miru
V Kremlju so prepričani, da si Zelenski ne želi miru. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, bi nekdo moral ukrajinskega predsednika prisiliti k miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"On si ne želi miru. Nekdo bi ga moral prisiliti, da bi si želel miru. Če bodo to storili Evropejci, vsa čast jim," je na novinarski konferenci dejal Peskov.
"On si ne želi miru. Nekdo bi ga moral prisiliti, da bi si želel miru. Če bodo to storili Evropejci, vsa čast jim," je na novinarski konferenci dejal Peskov.
Trump kritičen do obtožb o zbliževanju s Putinom
Predsednik Trump se je medtem v nedeljo odzval na številne kritike zaradi svojega zbliževanja z Rusijo. "Manj časa bi morali skrbeti glede Putina in več časa nameniti migrantskim tolpam posiljevalcev, mamilarskim kraljem, morilcem in ljudem iz psihiatričnih ustanov, ki vstopajo v našo državo - da ne bomo končali kot Evropa!" je Trump v nedeljo zvečer zapisal na omrežju Truth Social.
Od prihoda v Belo hišo 20. januarja je Trump precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi z zunanjo politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in se v Združenih narodih postavil na stran Rusije.
Trump se je v petek tudi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, njuno srečanje pa se je kmalu sprevrglo v prepir. Trump je Zelenskega odslovil, podpis dogovora o izkoriščanju naravnih virov v Ukrajini, kar je bil namen obiska, pa je bil odpovedan.
Kremelj je nato v nedeljo presodil, da so korenite spremembe ameriške zunanje politike v veliki meri v skladu z ruskimi stališči.
Kot so v nedeljo poročali številni ameriški mediji, naj bi obrambni minister ZDA Pete Hegseth ukazal prekinitev vseh kibernetskih operacij proti Rusiji, vključno z ofenzivnimi akcijami. Ukaz naj bi bil del splošne ponovne ocene ameriških operacij proti Moskvi, pri čemer trajanje ali obseg prekinitve nista jasna.
Visoki komisar ZN za človekove pravice zaskrbljen zaradi spremenjene politike ZDA
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je danes v Ženevi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi temeljne spremembe v politiki ZDA. Posvaril je, da se razdiralno retoriko izkorišča za zavajanje in polarizacijo ljudi.
"Politike, katerih namen je zaščititi ljudi pred diskriminacijo, so zdaj označene kot diskriminatorne. (...) Razdiralna retorika se uporablja za izkrivljanje, zavajanje in polarizacijo," je dejal Türk v svetu ZN za človekove pravice.
Obsodil je še temeljne spremembe v politiki ZDA tako doma kot po svetu, pri čemer pa ni imensko izpostavil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
