Sreda, 26. 3. 2025, 19.00
5 dni, 2 uri
Med Natovo vojaško vajo v Litvi umrli štirje ameriški vojaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Štirje ameriški vojaki so med Natovo vojaško vajo v Litvi izginili in naj bi bili mrtvi.
Štirje ameriški vojaki so med Natovo vojaško vajo v Litvi izginili, poročajo tuji mediji. Vojaki so v svojem vozilu izginili v bližini meje z Belorusijo, zaveznico Rusije. Litovske sile in druge zaveznice so nemudoma začele obsežno iskalno akcijo. Glavni tajnik Nata Mark Rutte je kasneje potrdil, da so jih našli mrtve.
Poudarki dneva:
20.54 Macron: Rusija mora brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja
19.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN pozdravila ameriška prizadevanja za mir v Ukrajini
19.18 Potrjeno: Ameriški vojaki so umrli
18.49 Med Natovo vojaško vajo v Litvi izginili štirje ameriški vojaki. "Verjetno so mrtvi."
16.58 Bruselj zavrača ruske pogoje za uveljavitev dogovora o Črnem morju
11.45 Zelenski po novih napadih kritičen do Moskve, da si ne želi miru
11.25 V Rusiji obsodili 23 domnevnih pripadnikov bataljona Azov
20.54 Macron: Rusija mora brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja
Rusija mora brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja, je danes ob obisku ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo v četrtek gostil vrh t. i. koalicije voljnih. Zelenski je medtem dejal, da je še prezgodaj govoriti o vlogi morebitnih evropskih mirovnih sil v Ukrajini.
Na skupni novinarski konferenci je Macron dejal, da mora Rusija brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja in da je še prezgodaj govoriti o odpravi sankcij proti Moskvi, ki da je še vedno željna vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Macron je skupaj z britanskim kolegom Keirom Starmerjem na čelu prizadevanj za oblikovanje koalicije v podporo Ukrajini.
"Navsezadnje so sankcije odvisne izključno od odločitve Rusije za agresijo," je dejal in dodal, da je njihova odprava tako odvisna od odločitve Rusije, da bo spoštovala mednarodno pravo.
Po oceni francoskega predsednika sicer trenutno poteka "odločilna faza" za končanje vojne. Ob tem je napovedal dodatni dve milijardi evrov vojaške pomoči za Kijev.
Zelenski je medtem dejal, da je še prezgodaj govoriti o vlogi morebitnih evropskih mirovnih sil v Ukrajini, saj da še ni jasno, katere države so pri tem sploh pripravljene sodelovati.
Pred tem je njegov svetovalec Igor Žovkva za AFP povedal, da Ukrajina ne potrebuje le mirovnih sil, temveč sile, ki so se sposobne boriti.
Macron je skupaj z britanskim kolegom Keirom Starmerjem na čelu prizadevanj za oblikovanje koalicije v podporo Ukrajini. T. i. koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini v začetku meseca v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo.
Pripravljenost na sodelovanje v njej naj bi doslej izrazilo več kot 20 držav.
19.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN pozdravila ameriška prizadevanja za mir v Ukrajini
Slovenija je danes za zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je na pobudo Francije potekalo o humanitarnem položaju v Ukrajini, pozdravila ameriške prizadevanja za mir. Kot je poudaril veleposlanik Samuel Žbogar, mora biti mir v skladu z Ustanovno listino ZN.
"Ukrajina je bila samo v letošnjem letu tarča 4000 zračnih napadov s strani Rusije, civilne žrtve naraščajo, humanitarni delavci se soočajo s težavami pri dostopu do ljudi, ki potrebujejo pomoč, Rusija pa nadaljuje z napadi na civilne cilje in je pred dvema tednoma napadla civilno tovorno ladjo v Odesi, na katero so nalagali žito," je dejal Žbogar in pozval k takojšnji zaustavitvi ruskih napadov na civiliste in energetsko infrastrukturo.
"Ukrajina potrebuje mir in celotna Evropa potrebuje mir. Pri tem imamo le eno prošnjo. Mir naj bo v skladu z Ustanovno listino ZN," je dejal Žbogar. Pozdravil je predlog ZDA za premirje in moratorij na napade v Črnem morju. "Upamo, da je to prvi korak k trajni prekinitvi sovražnosti in miru v Ukrajini. Slovenija bo še naprej delala za celoviti, pravični in trajni mir med Ukrajino in Rusijo," je dejal.
Pomočnica generalnega sekretarja ZN Joyce Msuya je poročala, da se položaj za civiliste v Ukrajini poslabšuje kljub obetom za prekinitev sovražnosti. "Od 1. marca ni minil dan brez napadov na civiliste, najhujši pa so bili napadi po celi državi 7. marca, v katerih je umrlo 21 civilistov," je dejala in navedla, da je bilo doslej v Ukrajini po uradnih podatkih ubitih 12.000 civilistov, ranjenih pa 30.000.
Ukrajinska predstavnica je dejala, da Moskva govori o miru, obenem pa nadaljuje z dnevnimi napadi na gosto poseljena območja. "Namesto praznih izjav o miru naj raje neha bombardirati ukrajinska mesta. Vsi bi se morali osredotočiti na ruska dejanja ne pa besede," je dejala.
Predstavnik Rusije je države pozval, naj raje podprejo ameriška prizadevanja za mir, kot pa da še naprej zalagajo Ukrajino z orožjem.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozdravil razprave in zaveze, ki so jih ZDA, Rusija in Ukrajina sprejele v Savdski Arabiji, in menil, da bo dogovor o prosti plovbi po Črnem morju in zaščiti plovil ter infrastrukture bistveno prispeval k svetovni prehranski varnosti in oskrbovalnim verigam.
"Generalni sekretar je še naprej na voljo za podporo vsem prizadevanjem za mir in izraža upanje, da bodo ta prizadevanja utrla pot k trajni prekinitvi ognja in prispevala k doseganju pravičnega, celovitega in trajnega miru v Ukrajini v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in ustreznimi resolucijami ZN ter ob polnem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine," je sporočil Guterresov urad.
19.18 Potrjeno: Ameriški vojaki so umrli
Štirje ameriški vojaki so na vajah v Litvi umrli, je potrdil glavni tajnik Nata Mark Rutte med obiskom Varšave. Podrobnosti za zdaj niso znane.
18.49 Med Natovo vojaško vajo v Litvi izginili štirje ameriški vojaki. "Verjetno so mrtvi."
Štirje ameriški vojaki so med Natovo vojaško vajo v Litvi izginili in naj bi bili mrtvi, poročajo tuji mediji. Vojaki so v svojem vozilu izginili v bližini meje z Belorusijo, zaveznico Rusije. Litovske sile in druge zaveznice so nemudoma začele obsežno iskalno akcijo. Lokalni mediji, ki se sklicujejo na vire portala Delfi, so objavili, da so našli trupla vojakov, a uradne potrditve še ni.
Po besedah majorja in tiskovnega predstavnika litovske vojske Gintautasa Čiunisa so možno prizorišče incidenta locirali in začeli iskalno akcijo.
Ameriško veleposlaništvo v Litvi je medtem na družbenih omrežjih potrdilo, da so vojaki izginili na vojaškem vadišču generala Silvestra Žukauskasa blizu mesta Pabradė v vzhodni Litvi. Kdaj točno so izginili, ni bilo objavljeno. "Vojaki, vsi iz 1. brigade 3. pehotne divizije, so v času incidenta sodelovali na rednem taktičnem usposabljanju. Iskanje in reševanje poteka."
Tudi litovska vojska je sporočila, da je prejela informacijo o izginotju štirih ameriških vojakov in enega vojaškega vozila. "Možna lokacija dogodka je bila identificirana, iskalna in reševalna akcija še poteka," so zapisali v izjavi. V iskanje so bili vključeni helikopterji litovskih letalskih sil in državne mejne straže.
Predsednik litovskega odbora za nacionalno varnost in obrambo Giedrimas Jeglinskas je ob incidentu dejal: "Zelo cenimo in smo hvaležni za ameriško prisotnost v Litvi. Ustvarili smo vse pogoje za krepitev njihove vojaške pripravljenosti. Takšni incidenti se na žalost lahko zgodijo med obsežnimi skupnimi vajami - ne samo v ameriških, ampak tudi v drugih vojskah. Cilj je zmanjšati tveganje, vendar se nikoli ne morejo odpraviti v celoti."
Litovski predsednik Gitanas Nausėda in premier Gintautas Paluckas sta potrdila, da redno prejemata informacije o poteku operacije.
16.58 Bruselj zavrača ruske pogoje za uveljavitev dogovora o Črnem morju
Evropska komisija zavrača zahtevo Rusije, da se v zameno za uveljavitev dogovora o varni plovbi v Črnem morju odpravijo sankcije proti ruskim bankam, ki sodelujejo v mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi. Sankcije bodo po navedbah Bruslja ostale veljavne do "brezpogojnega umika" ruskih sil iz Ukrajine.
"Brezpogojni umik vseh ruskih vojaških sil s celotnega ozemlja Ukrajine bi bil eden glavnih pogojev za spremembo ali odpravo sankcij," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper.
Evropska komisija se je tako odzvala na torkove izjave po ločenih dogovorih ZDA s predstavniki Rusije in Ukrajine.
Rusija in Ukrajina sta se namreč po navedbah Bele hiše strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, Moskva pa je pozneje uveljavitev dogovora pogojevala z odpravo zahodnih sankcij proti bankam, ki sodelujejo pri mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki in proizvodi ter gnojili, in njihovo ponovno popolno vključitev v mednarodni sistem Swift.
Evropska komisija ob tem zanika trditve Kremlja, da Evropa s sankcijami proti Rusiji omejuje izvoz hrane in gnojil in s tem ogroža revnejše države.
"EU dosledno podpira prizadevanja za povečanje zanesljive svetovne preskrbe s hrano. Sankcije EU nikakor niso usmerjene proti trgovini s kmetijskimi proizvodi med Rusijo in tretjimi državami, vključno s hrano, žitom in gnojili," je dejala Hipper.
Komisija je s tem podprla stališča ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je v torek kritično odzval na napovedano odločitev ZDA, da bodo Rusiji pomagale obnoviti dostop do svetovnih trgov za njene kmetijske proizvode.
Zelenski je nato danes znova kritiziral Rusijo, češ da skuša manipulirati tako s pogajalci kot svetovno javnostjo in da ne zasleduje pravega miru.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem dejal, da zahteve Rusije ustrezajo tistim, ki jih je postavljala že ob prvem dogovoru o varnem izvozu žita prek Črnega morja. Ta je bil sklenjen leta 2022 ob posredovanju Turčije in Združenih narodov.
Rusija je nato leta 2023 enostransko odstopila od dogovora, saj da njene zahteve niso bile upoštevane. "Vsi pogoji so bili izpolnjeni, razen tistih, ki so se nanašali na rusko stran. Tokrat mora zmagati pravičnost, še naprej bomo sodelovali z Američani," je dodal Peskov.
11.45 Zelenski po novih napadih kritičen do Moskve, da si ne želi miru
"Tako obsežni napadi po pogajanjih o prekinitvi ognja so jasen signal vsemu svetu, da Moskva ne zasleduje pravega miru," je zapisal Zelenski na družbenih omrežjih.
Rusija je čez noč nad Ukrajino izstrelila 117 brezpilotnih letal, od katerih so jih 56 sestrelili, 48 pa jih je izginilo z radarja, ne da bi povzročili škodo, so sporočile ukrajinske sile.
So pa droni poškodovali stavbe v mestu Krivi Rog v osrednjem delu države in v obmejni regiji Sumi, so sporočile lokalne oblasti. Tarče napadov so bile tudi druge obmejne regije, vključno z Doneckom, kjer so bili v zadnjih 24 urah po navedbah tamkajšnjega guvernerja Vadima Filaškina ubiti trije ljudje.
Rusija in Ukrajina sta se na ločenih pogovorih v Savdski Arabiji strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, je v torek sporočila Bela hiša. Zavezali so se tudi prepovedi napadov na energetske objekte in prizadevanju za vzpostavitev trajnega miru. Kot so dodali v Beli hiši, bodo ZDA ob tem Rusiji pomagale obnoviti dostop do svetovnega trga za njene kmetijske proizvode.
11.25 V Rusiji obsodili 23 domnevnih pripadnikov bataljona Azov
Vojaško sodišče v Rostovu na Donu je na zaporne kazni od 13 do 23 let obsodilo 23 domnevnih pripadnikov ukrajinskega ultranacionalističnega bataljona Azov, ki je v Rusiji obravnavan kot teroristična organizacija, ob sklicevanju na ruske vire poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Azovska brigada je bila leta 2014 ustanovljena kot milica v obalni regiji ob Azovskem morju, od koder izvira tudi njeno ime. Ustanovili so jo prostovoljci, da bi se borili proti proruskim separatistom v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Še istega leta je bila brigada kljub očitkom o povezavah s skrajno desničarskimi skupinami in neonacistično ideologijo uradno vključena v ukrajinsko nacionalno gardo in preimenovana v bataljon Azov.
Pripadniki te skupine so bili po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 aktivni zlasti v bitki za mesto Mariupol, februarja 2023 pa je ukrajinsko notranje ministrstvo vključilo bataljon Azov v novo pobudo nacionalne garde za ustanovitev prostovoljnih napadalnih brigad.
Sodišče je danes vseh 23 obtoženih spoznalo za krive "sodelovanja pri dejavnostih teroristične organizacije" in "poskusa nasilnega prevzema oblasti" v regiji Doneck, kjer naj bi zbirali informacije o položajih ruskih sil in proruskih separatističnih borcev ter jih posredovali Kijevu, še piše STA.
Njihov zagovornik je že napovedal pritožbo na kazni vseh 12, ki so bili prisotni na sodišču, medtem ko so preostalim 11 sodili v odsotnosti.
Odkar je Rusija februarja 2022 začela invazijo na Ukrajino, so tovrstni sodni postopki zaradi izdaje, terorizma, sabotaže ali vohunjenja pogosti, navaja AFP. Sodišča po vsej državi so obsodila že več tisoč ljudi, številne tudi zgolj zaradi nasprotovanja vojni.
