Četrtek, 5. 7. 2018, 12.30
6 let, 4 mesece
"Pahor naj počaka. Če mandat podeli prehitro, lahko povzroči težave."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,36
26
Ustavni pravniki niso enotni glede dileme predsednika države Boruta Pahorja, kdaj se v skladu z ustavo izteče prvi krog za vložitev kandidatur, če kandidat za mandatarja umakne soglasje h kandidaturi, potem ko je njegova kandidatura že vložena v državni zbor. Rajko Pirnat je prepričan, da se prvi krog izteče, ko predsednik predlog za mandatarja vloži v državni zbor. Na drugi strani Jurij Toplak poudarja, da so vse razlage, ki so jih ustavni pravniki v sredo predstavili Pahorju, skladne z ustavo.
Pahor bo jutri opravil še en krog pogajanj s parlamentarnimi strankami, na podlagi tega pa se bo odločil, komu bo podelil mandat za sestavo vlade. Vse kaže, da relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, ne bo uspelo zbrati potrebnih 46 glasov, težave pri dogovarjanju s peterico strank pa imajo tudi v LMŠ Marjana Šarca.
Če nihče od njiju ne bo zbral potrebnih glasov, bo Pahor mandat podelil relativnemu zmagovalcu, torej Janši. In kaj se zgodi, če predsednik SDS mandat zavrne? Ali to pomeni, da je prvi krog izbire mandatarja s tem zaključen?
Ustavni pravnik Rajko Pirnat pojasnjuje, da rok za vlaganje kandidature predsednika republike v prvem krogu še vedno nesporno teče, če kandidat, ki ga predsednik države povabi na pogovor in mu ponudi mandat, tega ne sprejme, posledično pa ne pride do vložitve kandidature v državni zbor.
Pirnat: Prvi krog je končan, potem ko je kandidatura za mandatarja že vložena
Situacija je bolj zapletena, če je kandidatura že vložena, kandidat, ki nima večine, pa soglasje h kandidaturi umakne pred glasovanjem v državnem zboru. V tem primeru se postavlja vprašanje, ali lahko predsednik države v roku 30 dni v okviru prvega kroga predlaga novega kandidata za mandatarja, če je prvi kandidat soglasje umaknil šele po vložitvi kandidature v državni zbor.
Mnenja na včerajšnjem posvetu ustavnih pravnikov pri predsedniku republike glede omenjene dileme so bila deljena. Rajko Pirnat denimo meni, da je, če je bila kandidatura vložena v državni zbor, prvi krog dejansko že končan.
Večine v državnem zboru po zadnjih informacijah nista oblikovala ne relativni zmagovalec volitev, predsednik SDS Janez Janša, ne drugouvrščeni na volitvah, prvak LMŠ Marjan Šarec.
"Če kandidat po določenem času izjavi, da soglasje umika, nato pa vrne mandat, je prvi krog že končan. Potem ko se državni zbor in predsednik republike seznanita z umikom soglasja h kandidaturi, začne teči drugi krog," je prepričan Pirnat.
Ustavni pravnik poudarja, da je namen ustavnih določb čimprejšnje oblikovanje vlade: "Razlaga, po kateri bi predsednik republike tudi po poznejšem umiku soglasja lahko vlagal nove kandidature, bi bila v neskladju s tem namenom, saj bi to zavlačevalo postopek oblikovanja vlade. To si je sicer mogoče razlagati tudi drugače, v tem primeru potem še vedno velja 30-dnevni rok."
Kot še pojasnjuje, se lahko državni zbor kljub umiku soglasja kandidata, odloči, da bo vseeno glasoval o predlogu za mandatarja, ki nima večine. Potem ko se opravi glasovanje, je prvi krog po njegovih besedah nedvomno končan.
Toplak: Razlage pravnikov so različne, vendar pa nobena ni protiustavna
Mnenje, da je prvi krog opravljen, tudi če predsednik države predlog o kandidatu pošlje v državni zbor, kandidat pa pred glasovanjem v parlamentu umakne kandidaturo, po poročanju Večera zastopa tudi ustavni pravnik Andraž Teršek.
Na drugi strani je ustavni pravnik Igor Kaučič po poročanju Radia Slovenija prepričan, da bi bil prvi krog izčrpan šele tedaj, ko bi državni zbor kandidata zavrnil. Kot poudarja Kaučič, mora v parlamentu priti do glasovanja o kandidatu, ki ga predlaga predsednik republike.
Ustavni pravnik Jurij Toplak je prepričan, da so vse pravne razlage, ki so jih predsedniku republike Borutu Pahorju v sredo predstavili ustavni pravniki, skladne z ustavo.
Ustavni pravnik Jurij Toplak medtem poudarja, da so mnenja pravnikov različna, vendar pa dodaja, da ustava dopušča vse različne pravne razlage, ki so jih ustavni pravniki v sredo predstavili predsedniku države.
"Ne morem reči, da je katera od omenjenih razlag protiustavna. Katerakoli od njih bo na koncu prevladala, verjamem, da bo v okvirih ustave," je prepričan Toplak.
"Predsednik naj z odločitvijo še nekoliko počaka"
Rajko Pirnat meni, da bi bilo smiselno, da predsednik države Borut Pahor glede na trenutno situacijo še nekoliko počaka z odločitvijo glede podelitve mandata za sestavo vlade.
Na vprašanje, v kolikšni meri Pahorja pri njegovi odločitvi o podelitvi mandata priganja 30-dnevni rok, ki je začel teči od ustanovne seje državnega zbora 22. junija, Rajko Pirnat poudarja, da ima Pahor zagotovo vsaj še teden dni časa, da sprejme svojo odločitev.
Predsedniku republike v trenutni situaciji svetuje, da z odločitvijo počaka, če obstaja kakršnakoli realna možnost, da bodisi relativni zmagovalec volitev, predsednik SDS Janez Janša, ali drugouvrščeni na volitvah, predsednik LMŠ Marjan Šarec, oblikuje večino.
"V tem smislu je verjetno najhitrejša pot, da počaka. Če bo podelil mandat kandidatu, ki nima zagotovljene večine, bo zgolj povzročil težave. Bolj ko se izteka rok, prej pa se bo seveda predsednik republike moral odločiti," poudarja Pirnat.
Če bi predsednik po pogovorih z vodji poslanskih skupin dobil vtis, da so pogajanja tako pri Janši kot pri Šarcu obstala na mrtvi točki, pa lahko Pahor po besedah ustavnega pravnika sklene, da je treba storiti nekaj, da se stvari končno premaknejo.
V drugem krogu poleg predsednika države kandidature vlagajo tudi poslanci
Pahor je včeraj sicer sporočil, da bo "ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem predloga kandidature za predsednika vlade državnemu zboru temeljito prepričal, da kandidat ne bo umaknil soglasja h kandidaturi".
Če kandidat za mandatarja v prvem krogu ne bo dobil podpore, bo nastopil drugi krog za vlaganje kandidatur. V okviru drugega kroga, ki traja 14 dni, lahko kandidaturo poleg predsednika republike neposredno v državnem zboru vloži še skupina desetih poslancev.
"Predsednik republike sme izpeljati dva kroga. V drugem krogu se glasuje po vrstnem redu vloženih predlogov s to izjemo, da se najprej glasuje o predlogu predsednika republike," pojasnjuje Pirnat.
V tretjem krogu, ki traja 48 ur, predsednika vlade volijo poslanci, za izvolitev pa zadostuje relativna večina. "Če se v tretjem krogu ne izvoli predsednika vlade, mora predsednik republike razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve," še dodaja ustavni pravnik.
26