Preberite, kaj piše v sporazumu med Levico in peterico strank #video

Sporazum o sodelovanju med Levico in strankami Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Preambula

Stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado (Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Desus ter Stranka Alenke Bratušek) in opozicijska stranka Levica sklepamo sporazum o podpori opozicijske stranke Levica manjšinski vladi.

Stranke, podpisnice sporazuma, uvodoma ugotavljamo, da so volivci na državnozborskih volitvah dne 3. 6. 2018 zavrnili projekt desnice ter se večinsko izrekli levo in sredinsko. Zaradi tega spoznanja se stranke podpisnice, kljub nekaterim temeljnim razlikam v svojih političnih stališčih, zavezujemo k projektnemu sodelovanju, da bi v mandatu 2018–2022 v največji možni meri udejanjile večinsko voljo ljudstva, izraženo na volitvah. 

Ta sporazum določa vsebinske in formalne okvire projektnega sodelovanja med vladno koalicijo ter stranko Levica. Na vsebinski ravni opredeljuje področja, kjer stranke podpisnice sodelujemo, in področja, kjer se stranke podpisnice v svojih stališčih razhajamo. Na formalni ravni pa določa postopke in načine usklajevanja med podpisnicami sporazuma.

Vsebinsko smo stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, in stranka Levica kljub razlikam našle skupne rešitve za ključna področja v koalicijski pogodbi (ki je priloga tega sporazuma):

• izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe;
• zmanjšanje stopnje revščine;
• dvig minimalne plače nad raven praga tveganja revščine in izločitev dodatkov iz njene definicije;
• dvig in ureditev pokojnin;
• spodbujanje rednih zaposlitev, boj proti prekarnosti in za krepitev ekonomske demokracije ter zadružništva;
• izboljšanje infrastrukture javnega potniškega prometa;
• izboljšanje dostopnosti najemnih stanovanj;
• prehod na obnovljive vire energije in omejevanje onesnaževanja;
• skrb za dobrobit živali;
• trajnostno naravnano kmetijstvo in ohranitev podeželja;
• razvojna usmerjenost s povečanjem javnih sredstev za izobraževanje, raziskovanje in kulturo;
• krepitev demokracije z reformo medijske zakonodaje ter povečanjem vpliva državljank in državljanov na izbor nosilcev političnih funkcij ter izvajanje politik;
• zavezanost miru in nenasilju v mednarodnih odnosih.

Levica kot opozicijski partner manjšinske vlade se lahko izvzema iz izvajanja ukrepov (v skladu s 5. členom te pogodbe), če utemelji, da bodo njihove posledice:

• privatizacija podjetij v lasti države;
• manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti;
• povečevanje družbenih neenakosti;
• omejevanje človekovih pravic in svoboščin;
• podrejanje učnih in raziskovalnih procesov gospodarstvu;
• višji izdatki za obrambo;
• vstopanje tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ali njena privatizacija;
• nižanje okoljskih standardov;
• zunanjepolitični ukrepi, ki ne izhajajo iz kulture miru in nenasilja.

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sporazum o sodelovanju (v nadaljevanju: sporazum) sprejemamo z namenom definiranja načina usklajevanja stališč in načrtovanja skupnih projektov med opozicijsko stranko Levica ter strankami Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki tvorijo manjšinsko vlado (v nadaljevanju: stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado).

2. člen

Vsebinsko izhodišče sporazuma je besedilo koalicijskega sporazuma, ki so ga stranke Levica, Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije oblikovale v ponedeljek, 30. 7. 2018.

3. člen

Načini komuniciranja in obveščanja

Vsa sporočila na podlagi tega sporazuma se posredujejo sočasno na elektronske naslove predsednikov strank, ki tvorijo manjšinsko vlado, in koordinatorja Levice, sekretarjev strank, podpisnic sporazuma, ali njihovih pooblaščencev, predsednika državnega zbora, kontaktne osebe, ki jo določi predsednik državnega zbora, ter vodij in sekretarjev poslanskih skupin strank, podpisnic tega sporazuma.

4. člen

Odnosi med podpisniki

Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali sporazumno reševati odprta vprašanja in morebitna nesoglasja.

USKLAJEVANJE IN NAČRTOVANJE POLITIK

5. člen

Avtonomija partnerjev

Podpisniki sporazuma so stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, in stranka Levica kot zunanji opozicijski partner manjšinske vlade. Stranko Levica, enako kot stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, zavezujejo koalicijska pogodba, usklajena 30. 7., in ta sporazum, njegove priloge ter dogovori koordinacije Levice z manjšinsko vlado.

Stranka Levica ima kot zunanji partner vlade pravico, da se izvzame z nekaterih področij sodelovanja, ki jih opredeljuje preambula. Partnerji se zavezujejo, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Šele če to ni mogoče, se lahko Levica izvzame, s tem pa dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah.

Ob tem ima stranka Levica pravico, da njeni poslanci v državnem zboru avtonomno:

• postavljajo poslanska vprašanja in pobude,
• zahtevajo sklice nujnih sej odborov DZ, ob možnem predhodnem usklajevanju,
• vlagajo zakone in druge akte na sejah DZ z vnaprejšnjo najavo, kot jo opredeljuje ta sporazum.

Stranka Levica je po predhodnem usklajevanju zavezana k podpori vladni koaliciji pri naslednjih glasovanjih:

• imenovanje mandatarja za sestavo vlade,
• imenovanje predsednika in podpredsednikov DZ,
• imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles v DZ ter
• sprejem proračun in rebalansa proračuna.

Stranka Levica je, po predhodnem posvetovanju, zavezana k nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.

6. člen

Koordinacija Levice z manjšinsko vlado

Koordinacija Levice z manjšinsko vlado (v nadaljevanju: koordinacija) je redno mesečno srečanje vseh strank, podpisnic sporazuma. Gradiva za redna srečanja koordinacije morajo praviloma biti poslana najmanj sedem (7) dni pred srečanjem, tako s strani Levice kot vlade. Sklicatelj koordinacije je predsednik vlade.

Izredno srečanje koordinacije lahko v primerih pomembnih vprašanj za delovanje države in v primerih neusklajenosti med strankami, ki sestavljajo manjšinsko vlado, ter stranko Levica zahteva vsaka od strank, podpisnic sporazuma. O sklicu takega srečanja morajo biti obveščeni vsi podpisniki sporazuma, in sicer na način, ki ga določa 3. člen tega sporazuma.

Odločanje na koordinaciji poteka s konsenzom, pri čemer so podpisniki enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru.

7. člen

Določanje programa dela in časovnic

Program dela in časovnico izvedbe projektov za naslednje leto določa koordinacija ob uskladitvi proračuna ter rebalansa proračuna za naslednje leto. V skladu s programom dela in časovnico se upošteva v normativnem načrtu vlade.

Na rednih srečanjih koordinacije se spremlja izvajanje programa dela in časovnice ter sprejema njune spremembe in dopolnila. Po šestih (6) mesecih od sprejetja časovnice se izvajanje načrta dela obravnava na posebnem izrednem srečanju koordinacije.

Koordinacija ugotovi oziroma določa:

• časovnico izvajanja projektov,
• nosilce projektov in
• roke za izvedbo projektov ter
• ustanavlja delovne skupine, ki bodo skrbele za izvedbo projektov.

8. člen

Potrjevanje proračuna Republike Slovenije

Proračun in proračunski dokumenti kot ključni akti usklajevanja se obravnavajo posebej, izven rednih srečanj koordinacije koalicije.

Stranka Levica se kot zunanji partner vlade že v začetni fazi vključi v postopke priprave proračuna, oziroma rebalansa proračuna, in ostalih proračunskih aktov.

9. člen

Vrste projektov

Podpisniki sporazuma identificirajo tri (3) vrste projektov, pri katerih sodelujejo oz. se usklajujejo. To so:

• partnerski projekti,
• partnerski projekti, katerih nosilec je Levica, in
• ostali projekti manjšinske vlade.

Partnerski projekti so projekti, ki so jih podpisniki uskladili v koalicijskem sporazumu. Pri njihovem izvajanju sodelujejo manjšinska vlada in podpisnice sporazuma. Partnerske projekte določa koordinacija.

Partnerski projekti, katerih nosilec je Levica, so projekti, ki so jih podpisniki uskladili v koalicijskem sporazumu in jih kot nosilec izvaja Levica.

Partnerske projekte in partnerske projekte, katerih nosilec je Levica, določata koordinacija ter ta sporazum. Koordinacija lahko določi tudi nove projekte, ki niso vsebovani v koalicijski pogodbi.

Ostali projekti manjšinske vlade so projekti, ki jih v skladu z vsebino koalicijske pogodbe vodi vlada, Levica pa se do njih opredeli pred javno obravnavo oziroma pred obravnavo na vladi.

10. člen

Izvajanje partnerskih projektov

Za izvajanje partnerskih projektov koordinacija ustanovi delovne skupine, ki so sestavljene iz predstavnikov vlade in predstavnikov podpisnikov sporazuma.

Nosilec partnerskih projektov je vlada oz. zanjo področna ministrstva. Za sklicevanje sestankov delovne skupine je zadolžen nosilec projekta. Sestanki delovne skupine potekajo najmanj enkrat mesečno. Zapisnike sestankov vodi nosilec projekta, ki je dolžan zapisnik v tednu dni od sestanka posredovati na način, ki je določen s 3. členom tega sporazuma.

Koordinacija in koalicijska pogodba določata osnovne vsebinske usmeritve za delovanje delovnih skupin ter časovnico izvedbe.

Delovna skupina mora do roka, ki je predviden v časovnici, koordinaciji predložiti osnutek predloga akta, ki ga mora koordinacija soglasno potrditi pred obravnavo na vladi.

V primeru neusklajenosti v delovni skupini lahko predsednik vlade ali koordinator Levice skličeta izredno srečanje koordinacije.

11. člen

Izvajanje partnerskih projektov, katerih nosilec je Levica

Za izvajanje partnerskih projektov koordinacija ustanovi delovne skupine, ki so sestavljene iz predstavnikov vlade in predstavnikov podpisnikov sporazuma.

Nosilec teh projektov je Levica. Za sklicevanje sestankov delovne skupine je zadolžen nosilec projekta. Sestanki delovne skupine potekajo najmanj enkrat mesečno. Zapisnike sestankov vodi nosilec projekta, ki je dolžan zapisnik v tednu dni od sestanka posredovati na način, ki je določen s 3. členom tega sporazuma.

Koordinacija in koalicijska pogodba določata osnovne vsebinske usmeritve za delovanje delovnih skupin ter časovnico izvedbe.

Vlada in ministrstva so za nemoteno delo delovnih skupin dolžni zagotoviti informacije za delo delovne skupine v petih (5) dneh od zahteve.

Delovna skupina mora do roka, ki je predviden v časovnici, koordinaciji predložiti osnutek predloga akta, ki ga mora koordinacija soglasno potrditi. Po uskladitvi na koordinaciji zakon vložijo poslanci poslanskih skupin podpisnic sporazuma, pri čemer so prvopodpisani poslanci Levice, ki tudi nastopajo v imenu predlagatelja.

V primeru neusklajenosti v delovni skupini lahko predsednik vlade ali koordinator Levice skličeta izredno srečanje koordinacije.

Levica vsako leto v časovnici dela prevzame vsaj dve (2) novi nosilni mesti na partnerskih projektih.

12. člen

Izvajanje projektov manjšinske vlade

Manjšinska vlada izvaja projekte v skladu s časovnico, ki jo določi koordinacija, in koalicijsko pogodbo. Vlada mora na rednih srečanjih koordinacije obveščati o izvajanju projektov in spoštovanju časovnice.

V skladu s principom iz 5. člena tega sporazuma mora vlada predloge vseh aktov, ki so predmet obravnave v državnem zboru, pred obravnavo na vladi usklajevati z Levico. To naredi na način, da se v fazi medresorskega usklajevanja predlog posreduje tudi na naslov koordinatorja in generalnega sekretarja Levice ter na naslova vodje in sekretarja poslanske skupine Levica. Levica lahko v sedmih (7) dneh od sporočila zahteva partnersko usklajevanje o predlogu.

Za medsebojno usklajene predloge štejejo predlogi, o katerih do odločanja ni bilo zahtevano partnersko usklajevanje, in predlogi, glede katerih je bilo na partnerskem usklajevanju doseženo soglasje. V primerih, kjer predlog ni usklajen, se lahko za namen usklajevanja skliče izredni sestanek koordinacije.

SODELOVANJE V DRŽAVNEM ZBORU

13. člen

Poslanci strank, podpisnic tega sporazuma, na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo medsebojno usklajene predloge zakonov, predloge drugih aktov, predloge amandmajev ter kadrovske predloge in zagotavljajo absolutno večino pri glasovanjih.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

14. člen

Zagotavljanje usklajenega delovanja v DZ

Za zagotovitev usklajenega delovanja pri izvedbi skupnih projektov podpisnikov sporazuma v državnem zboru skrbita vodja največje poslanske skupine strank, ki tvorijo manjšinsko vlado, in vodja poslanske skupine Levica.

Za uresničevanje tega cilja se sklicujejo koordinacije vodij poslanskih skupin podpisnikov sporazuma pred sejami kolegija predsednika državnega zbora in pred sejami državnega zbora.

15. člen

Zagotavljanje sklepčnosti

Vodje poslanskih skupin strank, podpisnic tega sporazuma, so v okviru svojih poslanskih skupin za seje delovnih teles državnega zbora oziroma točke teh, ki obravnavajo usklajene projekte, dolžni zagotoviti polno navzočnost svojih članic in članov. Če je poslanec strank, podpisnic tega sporazuma, odsoten s seje, mora poskrbeti za svojo zamenjavo. V izjemnih primerih, ko to ni mogoče, mora koalicijski predstavnik o tem obvestiti PS Levica in obratno.

16. člen

Usklajevanje poslancev pred sejami MDT

Za uresničitev cilja zagotovitve usklajenega delovanja partnerstva na skupnih projektih, se partnerski poslanci lahko sestanejo pred vsemi sejami delovnih teles državnega zbora, katerih člani so.

Za uskladitev stališč strank, podpisnic tega sporazuma, se po potrebi pred sejo matičnega delovnega telesa skliče sestanek poslank in poslancev strank, podpisnic tega sporazuma, ki so člani matičnega delovnega telesa. Če je treba, se na sestanek vabi(jo) tudi predstavnik(i) vlade.

17. člen

Obravnava zakonov na sejah MDT in DZ

Po sklicu seje matičnega delovnega telesa državnega zbora (MDT), na kateri se obravnava usklajen predlog zakona ali drugega usklajenega akta, se pristojno ministrstvo seznani z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za koordinacijo v DZ, pošlje na uradne elektronske naslove pred sejo MDT stališče vlade do tega mnenja. Po potrebi nosilec pripravi in mnenju priloži tudi predlog ustreznih amandmajev. V izjemnih primerih se partnersko usklajevanje lahko opravi najkasneje pred sejo MDT.

Če katera od strank, podpisnic tega sporazuma, zahteva usklajevanje o odgovoru vlade ali ministra in morebitnih amandmajih, se to opravi v rokih za vlaganje amandmajev k še nedopolnjenemu predlogu zakona MDT, določenih s poslovnikom in parlamentarno prakso.

Po prejemu nosilčevih predlogov amandmajev oziroma po njihovi uskladitvi na partnerskem sestanku jih skupno formalno vložijo vodje poslanskih skupin strank, podpisnic tega sporazuma.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vlaganje nosilčevih predlogov amandmajev v postopku druge in tretje obravnave predloga zakona ali drugega akta na seji DZ.

18. člen

Opredeljevanje do predlogov drugih poslanskih skupin

Če poslanci strank, podpisnic sporazuma, oz. njihove poslanske skupine želijo podpreti predloge zakonov, aktov, amandmaje ter kadrovske predloge PS in poslancev, ki niso podpisnice tega sporazuma, morajo o svoji nameri obvestiti druge podpisnice sporazuma, potencialno podporo pa uskladiti z njimi.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

19. člen

Vlaganje drugih zakonov in aktov

Poslanska skupina Levica mora sedem (7) dni pred vložitvijo zakonov in drugih posamičnih aktov, ki niso predmet dogovora koordinacije ter koalicijskega sporazuma, obvestiti koordinacijo. V tem času je možno sklicati usklajevanje koordinacije.

20. člen

Nezaupnica, interpelacije in razrešitve

Podpisniki sporazuma se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra, dokler je sporazum med podpisniki v veljavi. Podpisniki sporazuma se bodo izogibali zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora ter predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst podpisnikov sporazuma in glasovanju zanje, dokler je sporazum med podpisniki v veljavi.

KRŠITVE SPORAZUMA

21. člen

Če pride do kršitve določb tega sporazuma s strani katerega koli podpisnika, se o tem obvestita predsednik vlade in koordinator Levice. Kršitev se obravnava na koordinaciji.

KONČNE DOLOČBE

22. člen

Projekti v letu 2018

Partnerska projekta, za katera se delovni skupini ustanovita v letu 2018, sta:

1. Odprava čakalnih vrst v zdravstvu
2. Ureditev pokojnin

Partnerski projekt, katerega nosilec je Levica, za katere se delovne skupine ustanovijo v letu 2018, je:

1. Dvig minimalne plače in ureditev prihodkov iz študentskega dela

Časovnica izvedbe projektov iz prvega in drugega odstavka tega člena je določena v prilogi tega sporazuma.

23. člen

Ne glede na določbo 7. člena tega sporazuma se program dela in časovnica do konca leta 2018 določata s prilogo tega sporazuma Časovnica izvedbe projektov september–december 2018.

24. člen

Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo predsedniki vseh šestih (6) strank. Ta dogovor je mogoče dopolniti ali spremeniti zgolj s soglasjem vseh partnerjev.

25. člen

Sporazum preneha veljati, če od njega odstopijo stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, ali Levica.

Prilogi:

• Koalicijski sporazum z dne 30. 7. 2018
• Časovnica izvedbe projektov september–december 2018