Scenariji, s katerimi se bodo stranke skušale izogniti ponovnim volitvam

Čeprav ne Janši ne Šarcu do danes ni uspelo zbrati potrebne večine za izvolitev v parlamentu, ne predsednik SDS ne predsednik LMŠ nista obupala. Šarec danes s peterico strank nadaljuje pogajanja, Janša pa je minuli teden v pismu predsedniku Borutu Pahorju zapisal, da obstaja možnost, da večino oblikuje v prihodnjih tednih.

Časa imata še skoraj tri tedne, drugi rok, ki traja 14 dni, naj bi začel teči v petek.

Novice Pahor brez kandidata, Šarec in Janša še nista vrgla puške v koruzo

Kaj se ne bo zgodilo?

Scenarijev je več, a drugi krog utegne biti odločilen, meni analitik Maver. Pravi, da je precej lažje napovedati, kaj se ne bo zgodilo, in sicer po njegovem mnenju to:

• da bi katera od levosredinskih strank sprejela sodelovanje s SDS,
• da bi NSi spremenila svojo odločitev iz prvega kroga, saj položaj ni v ničemer drugačen (peterica strank v parlamentu bi jo lahko obšla s pomočjo Levice, na drugi strani bi ji večina volivcev zamerila vstop v levosredinsko vlado, preden niso izčrpane vse možnosti za desnosredinsko koalicijo).

Kaj so verjetni scenariji?

V drugem krogu ima tako precej več možnosti Šarec, meni Maver. Omenja dva načina.

Aleš Maver meni, da bi Šarcu v drugem krogu lahko uspelo ob podpori posameznih poslancev ali Levice. Foto: Ana Kovač "En način je s paberkovanjem med posameznimi poslankami in poslanci, kjer bi se dozdajšnjim 43 glasovom levosredinske peterice recimo pridružili še manjšinska poslanca in na primer Ljudmila Novak, ki pravi, da ne bo podprla Janše. To bi dalo točno potrebnih 46 glasov," pravi analitik.

Kot drugo možnost omenja, da za Šarca kot mandatarskega kandidata glasuje Levica. Ne bi bilo prvič, da koalicija, ki bi izvolila mandatarja, ne bi bila enaka tisti, ki bi potem tvorila njegovo vlado. "Tak primer se je zgodil leta 1997, ko so Drnovška za mandatarja izvolile stranke LDS, ZLSD, SNS in DeSUS, v vladi pa so bile potem LDS, SLS in DeSUS," omenja zgodovinar.

Novice Šarec nadaljuje pogajanja: po umiku NSi v igri Levica

Dve oteževalni okoliščini za potencialno vlado Marjana Šarca

Vendar je v obeh primerih vprašljiva sestava nove vlade, oteževalni okoliščini sta pomanjkanje Šarčeve premierske avtoritete in nujna vključitev vseh treh strank dozdajšnje močno poražene vladne koalicije, meni Maver.

"Tako bi se vlade od začetka držal sloves, da je pravzaprav večinoma sestavljena iz poražencev. Toliko bolj, ker bi edina stranka na levici, ki je na volitvah res dosegla dober rezultat, tj. Levica, sicer lahko glasovala za Šarca, vendar ji v tem mandatu ni pretirano v interesu biti del vladne koalicije, saj bi to skoraj gotovo zaustavilo njeno rast," dodaja Maver.

Če bi Levica Šarca zgolj podprla, ne pa tudi sodelovala v njegovi vladi, bi Šarec imel manjšinsko vlado. Po mnenju ustavnega pravnik Jurija Toplaka je oblikovanje take vlade malo verjetno. Dodaja, da takšna vlada običajno nastane, če katera od strank izstopi iz koalicije, vlada pa delo nadaljuje. Tako se je zgodilo v mandatu 2008­-2011, ko je po izstopu najprej DeSUS in nato stranke Zares Pahorjeva vlada tri mesece delovala kot manjšinska vlada.

Maver: Idealen scenarij LMŠ plus SDS plus …

Že večkrat se je kot idealen scenarij omenjala koalicija, v kateri bi bili vsaj na volitvah prvo- in drugouvrščena stranka. Tega omenja tudi Maver, vendar s to razliko, da bi takšno koalicijo sestavljal Šarec. Kot pravi, bi v "fantastičnem" scenariju Šarec lahko namesto vlade poražencev oblikoval trdno večino z LMŠ, SDS, NSi in SAB.

"To bi bil tudi eden od dveh načinov, da bi se leva sredina, ker bi imela svojega premierja, lažje sprijaznila z udeležbo SDS v vladi," pravi analitik in dodaja, da ostaja veliko vprašanje, ali bi bilo to sprejemljivo za "posamično daleč največjo stranko".

Novice Janša sporočil Pahorju, da nima podpore v državnem zboru #video

V tretjem krogu lahko pade marsikateri tabu

Če Šarcu ne bo uspelo ne z Levico ne s posameznimi poslanci, sledi tretji krog, v katerem se bodo karte premešale povsem na novo. "Tam lahko pade marsikateri tabu," napoveduje Maver.

Ker bo javnost bolj dojemljiva za "argumente o visoki ceni novih volitev in o postavljanju interesov države pred parcialne strankarske", se po njegovem mnenju lahko zgodi:

• da NSi začne ponovno razmišljati o vstopu v koalicijo 5+1,
• da nekatere levosredinske stranke začnejo razmišljati o sodelovanju s SDS,
• da SDS ne bo vztrajala pri Janši za mandatarja,
• da se odpre pot dogovoru o "tehnokratskem premierju".

Novice Virant: Če gre NSi v Šarčevo koalicijo, lahko doživi usodo Državljanske liste

"Pri tehnični vladi nekateri mislijo, da so to tehniki, ki rišejo s šestilom"

Kljub omenjanju možnosti oblikovanja tehnične vlade ustavni pravnik Toplak pojasnjuje, da ni uradni pravni termin in da si pod tem pojmom lahko zamislimo marsikaj. "Nekateri si zamislijo, da so tehniki, ki rišejo s šestilom, in da niso politiki, drugi si zamislijo, da to so politiki, a se sami nimajo za politike."

Ustavni pravnik Jurij Toplak pojasnjuje, da tehnična in manjšinska vlada nista uradna pravna termina. Foto: STA , Na spletni strani vlade sicer piše, da je to vlada, ki je "največkrat sestavljena iz strokovnjakov" in je prehodnega značaja, a Toplak meni, da je to le "neke vrste izgovor, da nimamo politikov na oblasti, čeprav so v vsakem primeru to politiki".

Tehnične vlade pri nas še nismo imeli, se je pa po neuspehu Zorana Jankovića v prvem krogu po volitvah 2011 k tehničnemu mandatarju, torej nekomu zunaj politike, nagibal takratni predsednik Danilo Türk. Kot kandidat se je omenjal Marko Voljč, a Türk z idejo o nepolitičnem kandidatu takrat ni bil uspešen, saj je skupina petih strank predlagala Janeza Janšo, ki je v državnem zboru dobil potrebno večino.

Letos se je o tehničnem mandatarju govorilo še pred volitvami, ko je predsednik NSi Matej Tonin z vidika potrebe po razvojni vladi kot tehničnega mandatarja omenjal prvega moža Krke Janeza Colariča.

Stranke si novih volitev ne morejo privoščiti, že z vidika financ ne

V tretjem krogu bodo parlamentarne stranke na koncu najverjetneje sklenile nekakšen kompromis, saj so za vsaj šest od devetih strank nove volitve preveliko tveganje. "S finančnega vidika pa bi pomenile veliko breme za vse," dodaja Maver.

Novice Mesec: Pričakujemo prve resne pogovore in drugačno koalicijsko pogodbo #video

Novice Vidni član NSi: Šarca podprimo, a ne vstopimo v njegovo vlado