Volivci imajo na evropskih volitvah močnejši glas kot na parlamentarnih. Na listi lahko obkrožijo tudi eno od osmih imen in tako prekrižajo načrte nosilcem list, ki imajo največ možnosti za izvolitev.
Volivci so sicer na volitvah v Evropski parlament leta 2004 in 2009 oddali veliko preferenčnih (prednostnih) glasov. Tako se je leta 2004 za prednostni glas odločilo največ volivcev liste Borisa Popoviča Slovenija je naša (83 odstotkov tistih, ki so volili njegovo listo), najmanj pa volivcev stranke Glas žensk Slovenije (56 odstotkov). Leta 2009 so največ preferenčnih glasov oddali volivci LDS (84 odstotkov), najmanj pa volivci Neodvisne liste za pravice bolnikov (57 odstotkov).
Pahor edini izvoljen s preferenčnimi glasovi
A vrstni red na strankarskih listah, ki je vplival na izvolitev, so volivci spremenili le enkrat. Šlo je za primer zdajšnjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil leta 2004 izvoljen v Evropski parlament, čeprav je bil zadnji na listi takratne Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), ki ji je predsedoval.
Pahorjev veliki kritik ostal zunaj evroparlamenta
Tako je nosilec liste, takratni poslanec v državnem zboru Aurelio Juri, ostal brez evropskega mandata. Pahor je bil sicer leta 2008 izvoljen najprej za poslanca, nato pa še za predsednika vlade, tako da je Juri nekaj mesecev vendarle grel sedež v Bruslju in Strasbourgu. Juri je bil sicer velik kritik Pahorjevega vodenja vlade in je ob izteku mandata evroposlanca, junija 2009, izstopil iz SD.
Nosilci list dobivajo tudi preferenčne glasove
Vrstni red na strankarskih listah, na katerega običajno močno vplivajo vodstva strank, je torej pomemben in nosilcem list prinaša tudi prednostne glasove, kaže dozdajšnja praksa. Če preferenčnih (prednostnih) glasov ni dovolj, da bi se upoštevali pri razdelitvi mandatov, so kandidati izvoljeni po vrstnem redu na listi. Če stranka dobi en mandat, je izvoljen nosilec liste, če dobi dva, postaneta poslanca prva dva na listi in tako naprej.
Ostrejši boj znotraj strankarskih list?
A pomembno je poudariti, da je prag oddanih preferenčnih glasov, pri katerem se ti upoštevajo, letos še nižji kot na prejšnjih volitvah in znaša le 6,25 odstotka. To pomeni, da se mora za posameznega kandidata odločiti najmanj 6,25 odstotka volivcev, sicer se "všečki", kot bi lahko z zadržkom poimenovali prednostne glasove, ne upoštevajo. V teoriji to pomeni, da lahko kandidat z dna strankarske liste, ki je skupaj prejela sto glasov, prehiti vse preostale kandidate na listi že, če dobi sedem preferenčnih glasov, njegovi kolegi pa seveda manj kot sedem.
Če je torej prednostnih glasov dovolj, je izvoljen kandidat, ki je na strankini listi prejel največ takšnih glasov in lahko tako prehiti tiste, ki so na seznamu pred njim. Morda bo nižji prag spodbudil še večjo tekmovalnost na posameznih listah.
Statistika ne ljubi kandidatov na dnu list
A na volitvah leta 2009 so nosilci list, ki so bili izvoljeni, dobili tudi največ preferenčnih glasov. Tako volivci z "všečki" vrstnega reda na listah niso spremenili. Največ med vsemi kandidati jih je dobil Milan Zver (SDS/ELS), in sicer 70.044 od 123.563 glasov, kolikor jih je dobila stranka. Sledili so mu Lojze Peterle (NSi/ELS, 43.499 od 76.866), Zoran Thaler (SD/S&D, 38.849 od 85.407), Jelko Kacin (LDS/Alde, 36.868 od 53.212), Karl Erjavec (DeSUS, 24.786 od 33.292), ki sicer ni bil izvoljen, in Ivo Vajgl (Zares/Alde, 21.031 od 45.238).
Tudi vsi preostali izvoljeni evroposlanci so bili na prvih mestih list, torej kandidatom na slabših mestih ni uspelo prepričati volivcev, da jim oddajo prednostne glasove, s katerimi bi prehiteli tiste na vrhu. Videli bomo, ali bo na tokratnih volitvah kaj drugače.
Številke iz leta 2009 in upoštevanje "všečkov"
Poglejmo še, najmanj koliko "všečkov" morajo dobiti kandidati, da bi se prednostni glasovi upoštevali. Še enkrat smo preverili izide evropskih volitev za stranke, ki so dobile poslance pred petimi leti. SDS je leta 2009 dobila 123.563 glasov oziroma 26,7 odstotka. Če bi toliko glasov dobila tudi letos, bi moral posamezni kandidat za upoštevanje preferenčnih glasov dobiti najmanj 7.723 glasov.
SD je dobila 85.407 glasov (18,4 odstotka), torej bi lahko predsednika SD Igorja Lukšiča preostali kandidati na listi prehiteli, če bi dobili vsaj 5.383 preferenčnih glasov. Seveda pa morajo dobiti več takšnih glasov kot Lukšič, da bi predsednik SD ostal brez mandata. NSi je leta 2009 prejela 76.866 glasov oziroma 16,6 odstotka. Ob ponovitvi takšnega izida bi bilo treba za upoštevanje preferenčnih glasov dobiti vsaj 4.805 glasov.
LDS je pritegnila 53.212 volivcev (11,5 odstotka), prag za upoštevanje preferenčnih glasov posameznega kandidata je 3.326 "všečkov". Stranka Zares je dobila 9,8 odstotka oziroma 45.238 glasov, za prehitevanje tekmecev na listi pa kandidat v primeru takšnega števila glasov potrebuje najmanj 2.827 glasov.
evropske volitve
4
