Ponedeljek, 29. 5. 2023, 11.15
9 mesecev, 2 tedna
"Vlagajte v ljudi, na katere bo imela preobrazba največji vpliv"
Prenovljen zdravstveni sistem bi nam lahko iz vsakega vloženega evra pomagal ustvariti kar tri evre, tolikšne so prednosti trajnostnega zdravstvenega varstva, meni Eric Sutherland, vodja področja digitalnega zdravja pri OECD, ki bo konec maja tudi eden od predavateljev na 12. strateški konferenci Vrednost inovacij.
Kot pravi Eric Sutherland, so v 21. stoletju podatki in digitalizacija temeljni elementi zdravstvenih sistemov, saj prinašajo vse, kar je potrebno za vzpostavitev digitalnega zdravja, in jih je mogoče prilagoditi prihodnjim potrebam. Eno od tveganj, ki smo mu lahko izpostavljeni pri tem, je kibernetska varnost, velik izziv pa je lahko tudi nedavni poziv k omejevanju razvoja umetne inteligence.
12. strateška konferenca Vrednost inovacij: Zdravstvo, odporno na izzive prihodnosti
Letos bodo gostje na konferenci Vrednost inovacij razpravljali o tem, kako zagotoviti, da bo naš zdravstveni sistem odporen, prožen, odziven in sposoben prilagoditve prihodnjim potrebam. O tem bosta na konferenci spregovorila Ricardo Baptista Leite, dr. med., ustanovitelj in predsednik 'UNITE Parliamentarians Network for Global Health', globalne platforme članov parlamentov, kongresov in senatov ter poslanec portugalskega nacionalnega parlamenta, in Eric Sutherland, višji zdravstveni ekonomist.
Eric Sutherland
Eric Sutherland je višji zdravstveni ekonomist, na OECD vodi področje digitalnega zdravja, ki združuje politične smernice za digitalna orodja, integrirane podatke, analitiko in umetno inteligenco. Odgovoren je za merjenje in razvoj Priporočila OECD o upravljanju zdravstvenih podatkov (2017) in podporo digitalni zdravstveni politiki, ki zagotavlja zaščito podatkov (na primer varnost in zasebnost) ter za pravočasen dostop do kakovostnih podatkov za optimizacijo uporabe podatkov za informacije, vpoglede in vpliv med posamezniki, zdravstvenimi delavci, oblikovalci politik, raziskovalci in inovatorji.
Preden se je pridružil OECD, je Sutherland vodil sekretariat za vsekanadsko strategijo zdravstvenih podatkov, ki je združeval strokovnjake in vladne voditelje iz vse Kanade, da bi vzpostavili integriran ekosistem zdravstvenih podatkov, ki omogoča boljšo uporabo podatkov za zdravstvene sisteme, javno zdravje in zdravje prebivalstva. Sutherland je prav tako avtor vsekanadskega ogrodja in orodja za upravljanje zdravstvenih podatkov in informacij. Poučeval je na tečajih o znanosti o podatkih, o upravljanju teh podatkov in zasebnosti.
Kakšna je vaša vizija – kako bo videti zdravstveno varstvo v prihodnosti?
Moja vizija je skladna s strategijo digitalnega zdravja Svetovne zdravstvene organizacije med letoma 2020 in 2025. Vizija globalne strategije je izboljšati zdravje za vse in povsod, in sicer s pospeševanjem razvoja in sprejemanja ustreznih, dostopnih, cenovno dostopnih, prilagodljivih in trajnostnih rešitev digitalnega zdravja s poudarkom na človeku, s katerimi bi preprečili in zaznali epidemije ter pandemije. S temi rešitvami bi se hkrati tudi znali odzvati nanje. Zdravje in dostop do rešitev bi izboljšali z razvojem infrastrukture in aplikacij, ki bi državam omogočile uporabo zdravstvenih podatkov za promocijo zdravja in blaginje ter za doseganje ciljev trajnostnega razvoja na področju zdravstva, kar je skladno tudi s slovensko strategijo eZdravja.
Za kakšen sistem zdravstvenega varstva bi si morali prizadevati?
Digitalni vidiki zdravstvenega ekosistema so dobro izraženi z zgoraj povedanim in s slovensko vizijo eZdravja iz oktobra 2022: "Do leta 2027 bo poudarek eZdravja na bolnikih, kar bo omogočilo boljšo zdravstveno oskrbo za vse prebivalce Slovenije."
Ali so trenutni sistemi zdravstvenega varstva pripravljeni na prihodnost? Če niso, zakaj niso in katere spremembe so potrebne?
Pripravljenost se začne s pravim načinom razmišljanja. Zdravstveni sistemi sprejemajo dejstva, da imajo digitalna orodja, integrirani podatki in odgovorna analitika velik potencial pri tem, da zdravstvenim sistemom pomagajo oblikovati, vpeljati in vzdrževati strategijo.
Naložbe, ki so nujne za ustvarjanje trajnostnega zdravstvenega varstva, so velike. Ali ste glede tega pripravili kakšne ocene?
Naložbe se zelo razlikujejo od države do države in so odvisne od številnih dejavnikov, vključno s trenutno digitalno infrastrukturo (na primer, koliko ljudi ima dostop do interneta), povezljivostjo njihovih podatkovnih sredstev in zmogljivostjo sistema za zaščito in uporabo zdravstvenih podatkov.
Čeprav so naložbe precejšnje, lahko vrnejo precejšnjo vrednost in imajo veliko prednosti za ljudi prek pravočasnega dostopa do izčrpnih kakovostnih podatkov na pravem mestu v pravem času – in zmožnostjo uporabe deidentificiranih podatkov za izboljšanje varnosti bolnikov, zaščito javnega zdravstva pred pandemijo in odkrivanje novih zdravljenj bolezni.
Te prednosti skokovito narastejo, če naložbe prioritizirajo integriran pristop k eZdravju, ki združuje odgovorno analitiko, integrirane podatke in robustno tehnologijo s podporo zaupanja vrednega upravljanja.
Kaj lahko pričakujemo v zameno za vse te naložbe? Kaj prinašajo?
Težko je podati oceno, saj ima digitalna tehnologija splošen namen, zato vpliva na skoraj vse, kar počne sistem. Kdo bi lahko na primer leta 1999 predvidel, kako bo internet spremenil svet in dodal vrednost globalni ekonomiji? Zato so naše ocene povsem zasnovane na predvidevanjih, saj (a) noben državni zdravstveni sistem ni bil deležen celovite digitalne preobrazbe, (b) ni podatkov, iz katerih bi lahko črpali informacije.
Po poročilu OECD iz leta 2019 (Zdravje v 21. stoletju) bi lahko iz vsakega vloženega evra pridobili tri evre. Prednosti bi prineslo boljše zdravje posameznikov in izboljšanje procesov.
Vse prednosti bi izhajale iz učinkovitejšega zaznavanja in odzivanja v nujnih primerih s področja javnega zdravstva, večje varnosti bolnikov, zdravja prebivalstva in pravičnega zdravstvenega sistema ter doseganja boljših rezultatov na področju zdravja posameznikov.
Katerim spremembam bi po vašem mnenju morali dati prednost?
Države imajo različne prioritete na temelju njihovega trenutnega položaja in potreb. Pri pristopu k spremembi se bo pomembno posvetiti vsem vidikom interoperabilnosti, zlasti pravnim in delovnim. To je skladno s slovensko strategijo eZdravja.
Ključni vidik dela je vključiti javnost v oblikovanje, uvajanje in vzdrževanje digitalnega zdravja. Slovenija je ta postopek že začela s posvetovanji o predlaganem "zakonu o zdravstvenem informacijskem sistemu".
Države so na različnih stopnjah napredka pri oblikovanju trajnega zdravstvenega varstva. Katere so najboljše prakse, iz katerih se lahko učimo?
Pri preoblikovanju procesov naj sodelujejo bolniki, javnost, ponudniki storitev in drugi ključni nosilci interesov. V priporočilu OECD o upravljanju zdravstvenih podatkov (2017) je prvo priporočilo:
"Angažiranje in sodelovanje, zlasti prek javnega posvetovanja, širokega kroga interesnih skupin z namenom zagotoviti, da je obdelava osebnih zdravstvenih podatkov v javnem interesu in skladna z družbenimi vrednotami in razumnimi pričakovanji posameznikov, kar zadeva tako zaščito njihovih podatkov kot tudi uporabo teh podatkov za upravljanje zdravstvenega sistema, raziskave, statistiko ali druge z zdravjem povezane namene, ki služijo javnemu interesu."
V končni fazi vlagajte v ljudi, na katere bo imela digitalna preobrazba zdravstva največji vpliv. Posvetite se temu, da ste zaupanja vredni, in se vključite v dialog, da ugotovite, ali je zaupanje pridobljeno in kaj bi še lahko naredili.
Čeprav je digitalna preobrazba zdravstva globoko tehnična, so vključeni ljudje in za uspešno spremembo je zaupanje nujno.
Razkorak med tem, kaj nove tehnologije in inovacije omogočajo, in finančnimi zmožnostmi je vse večji. Zato je zelo pomembno, da se sredstva porabljajo čim učinkoviteje. Kako to doseči pri oblikovanju prilagodljivega sistema zdravstvenega varstva?
Pomembno je, da se daje prednost interoperabilnosti pri zasnovi, uvajanju in vzdrževanju zdravstvenih sistemov. Interoperabilnost vključuje pravna, delovna, pomenska in strokovna področja (v skladu z Evropskim okvirjem interoperabilnosti).
Izjemnega pomena je, da na začetku porabimo dovolj časa za oblikovanje vse arhitekturne zasnove, s katero dosežemo želene cilje. Pogosto obstaja potreba po prikazu vrednosti pretvorbe. Ekipa, ki izvaja uvajanje, mora uskladiti kratkoročno izvedbo za dolgoročne rešitve.
Kateri so po vašem mnenju največji izzivi digitalizacije zdravstvenega varstva?
Čeprav imamo strokovne izzive, obstajajo tudi izzivi, ki zadevajo ljudi, procese in kulturo. Slovenska strategija eZdravja je na dobri poti, da se spopade s temi področji.
Vemo, da je tehnologija tukaj in ne pomeni težave, kaj pa miselnost ljudi? Smo jo pripravljeni sprejeti?
Pomembno je razumeti trenutno miselnost – v smislu temeljnih vrednot in pričakovanj. Preoblikovanje procesov mora biti usklajeno z miselnostjo in se mora prilagajati spremembami miselnosti skozi čas. To velja za ponudnike, bolnike in javnost.
In ali imamo ustrezne zmožnosti?
Nimam vpogleda v posebnosti Slovenije, toda na splošno obstajajo priložnosti za nenehne izboljšave zmožnosti na področju zasnove, uvajanja in vzdrževanja digitalnega zdravja in za podporo pri njegovi uporabi tako pri ponudnikih kot tudi v javnosti.
Nedavno delo na področju razvoja "zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu" gre v pravo smer.
Kako lahko spodbujamo sodelovanje in širjenje znanja med različnimi interesnimi skupinami v ekosistemu digitalnega zdravja, vključno s ponudniki, plačniki, bolniki in inovatorji?
Upravljanje naj bo vključujoče in pregledno in naj daje prednost vodstvu in ponovni uporabi. Enakopravnost, vključenost, sodelovanje in izmenjava znanja naj bodo podprte s strukturami upravljanja, ki temeljijo na načelih. Upravljanje mora določati smer, kako naj bo videti prihodnost digitalnega zdravstvenega sistema, in mora dajati spodbude za vse dele ekosistema. Le tako lahko potujejo v isto smer.
Kateri so morebitni nevarnosti in izzivi, povezani s hitrimi spremembami na področju digitalnega zdravja, in kako lahko te nevarnosti ublažimo, hkrati pa ostanemo na čelu inovacij in napredka?
Nevarnosti, ki so specifične za posamezne položaje. Na splošno obstajajo morebitne nevarnosti pri posameznih zdravstvenih izidih, če delimo zdravstvene podatke z drugimi ali če jih ne. Zaradi vseprisotne uporabe digitalnih orodij obstajajo tveganja zaradi kibernetske varnosti – pri uporabi podatkov v lastne namene ali pri preprečevanju zmožnosti zdravstvenih sistemov, da imajo dostop do podatkov. Tudi analitika prinaša nove nevarnosti – poziv k prekinitvi razvoja tehnologij z umetno inteligenco je samo en primer.
Blaženje teh nevarnosti je del vloge upravljanja – zavedati se je treba nevarnosti, oceniti moramo njihovo verjetnost in učinek, sprejeti moramo korake za blaženje prednostnih nevarnosti.
