Pojav škodljive gosenice na gozdovih v občini Prevalje

Gre za gosenico, ki sicer živi na območju Srednje Evrope, vendar je to prvi tako množičen pojav v Sloveniji, ki je posledica za gosenico ugodnih razmer. Gosenica na skoraj 70 hektarjih Kot je povedal prevaljski revirni gozdar Franjo Štern, je že sredi junija opazil nenavadno barvo iglavcev, prvo množično rjavenje pa v začetku julija, morda bi že prej, če ne bi bilo daljšega deževja. O pojavu gosenice, ki še nima ustreznega slovenskega imena, so koroški gozdarji takoj obvestili pristojne strokovne službe Gozdarskega inštituta Slovenije in tri lastnike gozda, kjer se je gosenica pojavila.

Gozdarji so doslej pojav gosenice opazili na območju, velikem skoraj 70 hektarjev, ki so ga razdelili na tri območja prizadetosti. Zelo močno je gosenica prizadela štiri hektarje gozda, kjer je uničenih več kot 60 odstotkov dreves oz. njihovih krošenj. Na drugem območju, velikem okoli 18 hektarjev, se škoda pojavlja v skupinah dreves, tretje območje pa so posamezna poškodovana drevesa na območju 40 hektarjev, je povedal namestnik vodje slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Branko Gradišnik.

Možnost nadaljne širitve spomladi Kot so povedali gozdarji, zaenkrat ni nevarnosti za nadaljnjo širjenje gosenic, saj so te že prešle iz krošenj v tla, kjer so se zabubile, obstaja pa možnost nadaljnje širitve spomladi prihodnje leto. Do takrat bodo gozdarji s pomočjo strokovnih služb in ob pomoči strokovne literature določili najbolj primerne ukrepe. Zaenkrat so lastnikom gozdov priporočili posek 18 najbolj prizadetih dreves, množična sečnja pa po nasvetih strokovnjakov ne bi bila priporočljiva.

Kot je povedal Gradišnik, se kot primeren ukrep ponuja zavarovanje dreves s posebnimi premazi ali lepilnimi trakovi, s čimer bi gosenicam onemogočili dostop do krošenj dreves. Pomemben del ukrepov gozdarjev in lastnikov pa je usmerjen v opazovanje gozda, saj lahko poškodovan gozd hitro napade lubadar. Po besedah revirnega gozdarja so lastniki gozda prestrašeni in so pripravljeni izvesti vse potrebne ukrepe, saj predstavlja zanje gozd pomemben vir zaslužka.

Zaradi klimatskih sprememb možen pojav drugod po Sloveniji Direktor ZGS Jošt Jakša je izrazil upanje, da bo pojav gosenice omejen na sedanje območje, vendar pa je glede na klimatske spremembe možno, da se bo pojavila tudi drugje v Sloveniji. Kot je dejal, je napovedovanje nehvaležno, saj je širitev lahko nepredvidljiva. Zadnji poznan množičen pojav te gosenice v Srednji Evropi so gozdarji glede na zapise v literaturi zabeležili v Italiji leta 1985, so povedali predstavniki ZGS.

Razlog za pojav gosenice v slovenskih gozdovih je po besedah direktorja ZGS v spremembi klimatskih pogojev, ki so ugodnejši za razmnoževanje žuželk in hkrati slabijo naravno odpornost gozdov. Jakša je zavrnil navedbe lastnikov, da bi lahko na pojav vplivali tudi izpusti bližnjega obrata tovarne Lek na Prevaljah. "Pojavi žuželke so povezani predvsem z višanjem temperature," je dodal Jakša.