Neža Mrevlje

Ponedeljek,
6. 10. 2014,
12.48

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 6. 10. 2014, 12.48

8 let, 7 mesecev

"3D-tiskanje bo spremenilo ekonomijo"

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V Poligon Maker Labu spodbujajo kulturo 3D-tiskanja. Pravijo, da bo ta tehnologija v prihodnosti temeljito spremenila načine proizvodnje in ekonomijo ter naš odnos do sveta.

"3D-tiskanje je nalezljivo, spremeni tvoj odnos do sveta," pravi glasbenica Nataša Muševič, ki s strojnikom in produktnim fotografom Alenom Bubanjo, oblikovalcem in produktnim fotografom Tilnom Sepičem, arhitektom Rabindranathom Andujarjem, programerjem Igorjem Trupino in soustanoviteljem kreativnega centra Poligon Markom Orlom deluje v Poligon Maker Labu, kjer si prizadevajo za razvoj in negovanje novih tehnologij. Osredotočeni so predvsem na odprtokodne rešitve, 3D-tisk in 3D-modeliranje.

Laboratoriji, ki bi spremenili način produkcije Zgodba Maker Laba se je oblikovala že v okviru projekta Pop up doma, dozorela z nastankom kreativnega centra Poligon, uresničila pa se je letošnjega septembra, ko so strukturirali njegovo vsebino in delovanje. Makerlabovci, ki se novih članov, še posebej če imajo znanje s področja 3D-tiskanja in 3D-modeliranja, ne branijo, so zasnovali produkcijsko, izobraževalno in svetovalno platformo na področju novih tehnologij.

Srednješolcem in osnovnošolcem ponujajo delavnice 3D-tiskanja in 3D-modeliranja, arhitektom in oblikovalcem strokovna usposabljanje iz te tehnologije, podjetjem in posameznikom pa svetovanje pri razvoju 3D-modeliranja in prototipiranju. Razvijajo tudi lastno produkcijo – za zdaj je padla ideja o spominkih. In sicer o sodobnih možnostih predstavitve slovenskih mest in države. "Med drugim bi radi izpostavili, da Ljubljana ponuja sodobne storitve, katerih del smo tudi sami," pravi Nataša Muševič.

Od spodaj navzgor V Maker Labu so začeli iz nič. Iz nič, kar zadeva materialne razmere za delo, stavili pa so na znanje in izkušnje ter moč povezovanja. "Gre za linearno strukturo delovanja, od spodaj navzgor," razloži Marko Orel. Doda, da si prizadevajo za popularizacijo kulture 3D-tiskanja in 3D-modeliranja ter oblikovanje servisa, ki s tega področja pri nas še ne obstaja.

Skupaj s preostalimi Naredi skupaj s preostalimi (Do It With Other) je načelo, ki je ključno za delovanje Maker Laba, odločilno pa je bilo tudi za njegov zagon. Ker za nakup 3D-tiskalnika niso imeli denarja, so tega sestavili sami. In tako do zdaj dobili več delujočih tovrstnih strojev.

Enega izmed 3D-tiskalnikov, ki ga uporabljajo v Makar Labu, je izdelal Alen Bubanja v sodelovanju s Rabindranathom Andujarjem in Igorjem Trupino. Vsi še posebej pohvalijo tistega, ki je delo Mihe Pelka.

Tilen Sepič, ki se je pred kratkim vrnil z enega največjih svetovnih sejmov 3D-tiskalnikov v New Yorku, zagotavlja, da je Pelkov tiskalnik konkurenčen tistim, ki jih razvijajo in izdelujejo močni mednarodni akterji s tega področja. Nanj natisnjeno je lepše in hitrejše od večine narejenega na komercialnih 3D-tiskalnikih, zagotavljajo preostali.

Stroji prihodnosti S 3D-tiskalnikom so natisnili že prvi avtomobil, z informacijami iz sveta o možnostih in razvoju te nove tehnologije postrežejo makerlabovci. Med prednostmi te tehnologije Alen Bubanja izpostavi njen strateški in emancipatorni vidik, saj produkcijske zmožnosti, ki so sicer v domeni podjetij z velikim kapitalskim zaledjem, daje posamezniku.

Prednost nove tehnologije je tudi cenovna dostopnost celotnega postopka – od ideje, prototipa vse do končnega izdelka. Proces nastajanja funkcionalnih izdelkov pa ni le cenejši, pot do cilja je tudi hitrejša, Bubanja pojasni prednosti 3D-tiskanja.

Materialni svet po meri posameznika Nataša Muševič pomen obstoja nove digitalne produkcije prenese na vsakdanjo raven. S 3D-tiskanjem, ki bo z leti prišlo v širšo in domačo uporabo, bomo tako lahko priča kustomizaciji vsakodnevnih predmetov, se zaveda. Oblikovali bomo lahko igrače po meri otrok, natisnili darilo ali pa skodelico, ki bo ravno pravšnja za pitje kave, lahko tudi del omare, ki ga bomo potrebovali.

"Z brezplačnimi programi 3D-modeliranja bo tako vedno več ljudem omogočeno, da bodo ustvarjalni ter si oblikovali izdelke glede na lastne želje in potrebe," učinke tehnoloških možnosti v prihodnost projicira Nataša Muševič.

Labi bodo prevzeli produkcijo Pri vsem pa ne gre le za 3D-tiskanje, česar se zavedajo v Maker Labu, poudari Tilen Sepič. "Labi bodo prevzeli in spremenili produkcijo." Prednost digitalne produkcije oblikovalec in produktni fotograf vidi v poudarjanju pomena lokalnosti, kar bo spremenilo ekonomijo.

"Izdelek, narejen za digitalno produkcijo, se lahko vedno lokalno proizvede. Digitalne datoteke je mogoče poslati kamorkoli, kjer nato nastane končni produkt. Pri tem odpade transport, ni onesnaževanja in spodbuja se lokalno gospodarstvo," učinke nove tehnologije, ki bo v prihodnje lahko spremenila družbene in ekonomske paradigme, interpretira Sepič.

Bubanja poudari še eno prednost 3D-tiskalnikov: prav vseeno je, ali natisnejo 300 skodelic drugo za drugo ali nastanku skodelice sledi ovitek za telefon, temu pa žlica. Proizvodnja je enaka, le informacija, posredovana stroju, je drugačna. Rabindranath Andujarpa dodaja, da se bo s krepitvijo kulture 3D-tiskanja razširila tudi odprtokodna skupnost, ki temelji na odprti in prosti izmenjavi idej, izkušenj, znanj in tehnoloških možnosti.