Pija Hočevar: Biti najboljši v glasbi zahteva veliko časa in truda

Pija Hočevar je mlada dolenjska flavtistka, ki z ljubeznijo do glasbe in trdim delom niza uspehe doma, še večje pa v tujini, svoje znanje pa zdaj uspešno predaja mladim glasbenikom.

Njena glasbena pot se je začela v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu z učenjem blokflavte, prečne flavte in pozneje še klavirske harmonike ter solo petja. Z urami flavte je nadaljevala tudi v srednji šoli, leta 2012 pa z odliko diplomirala v razredu prof. Mateja Zupana na Akademiji za glasbo.

Preizkušanje meja v glasbi "Glasba je človeku kot sredstvo izražanja najbolj blizu, je najbolj naravna in obenem močno orodje za ustvarjanje. Vedno sem želela glasbeno napredovati, doseči, kolikor je mogoče, se učiti, preizkušati nove tehnike, se učiti nove skladbe, saj sem po naravi zelo radovedna. Obožujem glasbo in flavta je le eden od inštrumentov, prek katerega se izražam," svojo ljubezen do glasbe razloži Pija Hočevar.

Po diplomi je Pija začela poučevati v glasbenih šolah v Sevnici in v Trebnjem, hkrati pa je bila še vedno aktivna na izobraževanjih. Leto pozneje je uspešno opravila sprejemne izpite za podiplomski študij na Nizozemskem na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu.

V dveh letih narejeni vsi izpiti na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu "Zaradi visokih stroškov šolnine in življenja na Nizozemskem ter hkrati poučevanju mladih nadobudnih flavtistov pri nas sem takoj po sprejemnih iskala možnosti, kako usklajevati poučevanje in študij. Ker me je profesor Philippe Benoit želel imeti v svojem razredu, smo se po dogovoru z dekanom strinjali, da prihajam na študij nekajkrat na mesec in opravim ustrezne ure inštrumenta in teoretičnih predmetov, hkrati pa sem v Sloveniji čim bolj aktivna pri flavtističnih projektih. Tako mi je v dveh letih uspelo narediti vse izpite, sodelovati pri številnih projektih doma in na Nizozemskem ter spoznati izjemno veliko novih ljudi."

Da si najboljši, moraš plačati določen davek, a Pija ne govori o tem kot o odpovedovanju, to je le popolna predanost glasbi in cilju biti najboljši.

Ura vadbe na dan ni dovolj "Če želiš biti najboljši v glasbi, se moraš zavedati, da boš moral vložiti veliko časa, veliko ur za vaje (ne eno uro na dan, ampak pet, šest ali več), da bo potrebno veliko energije in truda za to, da ti bo uspelo. Pomembno je, da imaš podporo in da veš, kaj želiš doseči v glasbi. Če veš, kaj želiš doseči, se moraš velikokrat odpovedati kavicam s prijateljicami, poležavanju na kavču ter svoj čas vložiti v doseganje popolnosti v glasbi."

S flavto praktično preživi ves dan. Že tretje leto poučuje v glasbenih šolah v Sevnici in v Trebnjem. Trenutno je 18 deklet in en fant deležnih njene energije in truda. A s temi urami Pija dobi tudi veliko novega znanja, izkušenj, lepih melodij in nasmejanih obrazov.

Vsak lahko igra flavto

"Moj cilj je pomagati razvijati in izpolniti željo, s katero je otrok prišel v glasbeno šolo, kar pomeni, da sama učencem veliko dam, a tudi veliko pričakujem. Verjamem v vsakega otroka, ne glede na inteligenco, sposobnosti in druge stvari. Vem, da lahko vsak igra flavto lepo ali odlično. Izredno rada imam svoj razred otrok in želim si, da bi mi vsak zaupal in mi sledil tako dolgo, da pridobi ustrezno znanje in samozavest, da se bo po končanem izobraževanju sam razvijal in ohranjal ljubezen do glasbe."

V veliko veselje ji je gledati otroke, ki z veseljem hodijo na njene ure, a ob tem ne pozabljajo, da sta skrivnost uspeha delo in vztrajnost.

Trema je njena prijateljica, ki jo ima rada

Če bi pomislili, da ob vseh nastopih in številnih urah preigravanja treme ni več, se motite. "Trema je vedno bila in vedno bo. In tako je po moje tudi prav, ker tudi zaradi nje veš, koliko ti pomeni glasba in kako si želiš, da bi skladbe čim bolje predstavil. Gre za spoštovanje in odgovornost do igranja, kar pa se kaže kot trema. Je moja prijateljica in rada jo imam," iskreno doda Pija.

Konec junija Pija Hočevar z zaključnim recitalom končuje študij v Maastrichtu, še prej pa bo imela v Sloveniji dva "posebna in divja" koncerta; 23. maja v Ljubljani na Magistratu in 24. maja v Novem mestu v Kulturnem centru Janeza Trdine. Pridružila se ji bosta izvrstna glasbenika, klarinetist Jeroen Vrancken in pianist Robert Poortinga.

Biti najboljša v tem, kar dela Študij na konservatoriju v Maastrichtu ji je dal veliko znanja in novih glasbenih prijateljstev, vendar ve, da je zaključek magistrskega študija samo ena pika na i v celotni zgodbi in le eden od njenih zaključenih ciljev.

"Biti najboljša v tem, kar delam, uživati v glasbi še naprej ter igrati kakovostno glasbo. Ciljev je veliko, ampak, kjer je volja, je tudi pot."