Torek,
4. 3. 2014,
14.38

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Tačke pomagačke

Torek, 4. 3. 2014, 14.38

4 leta, 10 mesecev

Prostovoljci, ki s pomočjo psov prinašajo veselje v vsakdan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"Ljudje niso navajeni, da je danes še kaj zastonj, povrhu vsega še nekaj, kar ima res vsebino," je dejala Mojca Trampuš, prostovoljka, ki s psičko Šapo večkrat polepša dan otrokom in odraslim.

Profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana Mojca Trampuš je s svojo psičko Šapo že tri leta članica društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki je bilo ustanovljeno leta 2007, neformalno pa je delovalo že pred tem. Vsi člani društva so prostovoljci, njihov cilj pa je pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in oseb s posebnimi potrebami.

Delo, ki ji je bilo pisano na kožo Mojca se je za to delo odločila zato, ker ima že od nekdaj rada pse, in ko je k hiši prišla Šapa, njeni otroci niso bili več majhni, zato je imela več časa, da se je posvetila psički. Potem ko sta s Šapo uspešno končali osnovno pasjo šolo, je želela biti aktivna še naprej in delo v društvu ji je bilo preprosto pisano na kožo.

Za to delo gre zelo veliko prostega časa, vendar Mojco razveseljuje in dopolnjuje, saj ljudem prinese nekaj dobrega. Vsak terapevtski par dela na različnih področjih in med tem, ko nekateri s svojimi psi obiskujejo osebe s posebnimi potrebami in starejše po domovih za ostarele, Mojca s Šapo med drugim dela v knjižnici Šiška, kjer otroci berejo psički in tako premagujejo težave, ki jih imajo z branjem. Za opravljanje tega programa imata tudi certifikat R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dog). Otroci se prijavijo pri knjižničarki, potem ko pripravijo urnik, pa si terapevtski pari s certifikatom razdelijo termine.

Mojca in Šapa obiskujeta tudi vrtce in šole, od septembra 2012 pa v sodelovanju z zavodom za šolstvo delajo pri projektu, v okviru katerega hodi Šapa z Mojco v srednjo šolo, kjer ta uči matematiko. "Med poukom Šapa spi, med odmori pa jo dijaki pridejo pobožat, se z njo igrajo, klepetajo med sabo in tudi z mano," je povedala. Z dijaki, bodočimi vzgojitelji, Šapa obiskuje tudi vrtce. Tako večkrat mesečno razveselijo otroke v vrtcu Jelka.

Kako postati terapevtski par Ko se odločiš, da bi s svojim psom rad postal terapevtski par, ga najprej pripelješ v društvo na preizkus, ki ga opravljajo kinologi, člani društva. Psa preizkusijo – opazujejo njegovo vedenje, če je dovolj umirjen, a ne v smislu, da je neaktiven. Pomembno je tudi, da je vsaj nekoliko šolan, da se ne prestraši kakšnega nenadnega dražljaja, da je stabilnega vedenja, da ni plah ali nevrotičen in da je naklonjen neznancem, je pojasnila Mojca.

Pri tem nista pomembni niti pasma psa niti njegova velikost, tudi mešanci so lahko terapevtski psi. Pomembno je le, da je pes odrasel, da ni mladič. Za vodnika psa je pomembno, da je polnoleten, imeti pa mora tudi potrdilo o nekaznovanosti.

Potem ko kinologi presodijo, da je pes primeren, sledi izobraževanje. To je sestavljeno iz predavanj različnih strokovnjakov in iz delavnic. Takšno izobraževanje pripravijo Tačke enkrat na leto.

Nato začne terapevtski par opravljati pripravništvo, kar pomeni, da hodi z nekom, ki je že potrjen terapevtski par , v različne ustanove in nabira izkušnje na različnih področjih.

Ljudje s terapijo dosežejo stvari, ki ji sicer ne morejo Člani društva obiskujejo vse od varstveno delovnih centrov do domov starejših, velik poudarek je na osebah s posebnimi potrebami, pomemben pa je tudi izobraževalni program, torej obiski v šolah in vrtcih, je še pojasnila Mojca.

Delo s terapevtskimi psi se v grobem deli na dve večji področji. Eno so dejavnosti s pomočjo psov (Animal Assisted Activity – AAA), kjer gre predvsem za obiske, pri čemer želijo sprostiti razmere, razveseliti ljudi in jim polepšati dan.

Drugo področje pa je terapija s pomočjo psov (Animal Assisted Therapy – AAT), kjer pa se delo odvija s strokovnjaki, kot so na primer fizioterapevti, logopedi, delovni terapevti in strokovnjaki v domu upokojencev. Ti vnaprej zastavijo cilje srečanja in spremljajo napredek. Pri tem upoštevajo, kaj zmore pes in kaj potrebuje uporabnik.

"Konkretno, pri fizioterapiji uporabnik poskuša psa peljati na sprehod, mu vrže žogo ali pa ga krtači in s tem izvaja gibe, ki so sicer zelo dolgočasni. Lahko na primer tudi odpira škatlico s priboljški in tako trenira fino motoriko," je med drugim naštela Trampuševa in ob tem še poudarila, da pes ne obsoja, je toleranten, nas ne ocenjuje in ljudje se ob živali sprostijo in nasmejejo. Marsikdaj dosežejo tudi tisto, česar sicer ne zmorejo. "Kakšni otroci, na primer z mišičnimi obolenji, ki sploh ne morejo razkleniti roke, jo ob psu lahko. Ob tem stiku s toploto in kožuhom se nekateri sprostijo bolj kot sicer. Pes pomaga ustvariti varno čustveno okolje, v katerem samozavest naraste, socialni stiki so bolj bogati," je dejala.

cms_b>Vloga vodnika Vodnik psa je pri delu, ki ga opravlja, osredotočen predvsem na psa. "Pri delu smo zelo previdni. Pes mora dobro prenašati hrup, nenadne gibe in kakšno nespretnost uporabnika. Če pes postane nemiren, če kaže, da je v stresu, vodnik preusmeri dogajanje. Vodnik je ves čas osredotočen na psa, po eni strani zaradi varnosti, po drugi strani pa imamo svoje pse zelo radi in nočemo, da bi jim bilo neprijetno," je dejala Šapina vodnica.

Vodnik psa je posrednik med uporabnikom in psom, zato je pomembno tudi, da je komunikativen, potrpežljiv, saj je on tisti, ki naveže stik z uporabnikom in psom in po svoje opravlja tudi vlogo prevajalca.

V lanskem letu so opravili okrog 1.400 prostovoljnih ur V društvu Tačke pomagačke je trenutno več kot 60 terapevtskih parov ali pripravnikov, ki so s svojimi psi aktivni po vsej Sloveniji. Imajo primorsko, štajersko, gorenjsko, dolenjsko in osrednjeslovensko enoto, v lanskem letu pa so opravili okrog 1.400 prostovoljnih ur.

Kot je povedala Mojca, se kot prostovoljno društvo srečujejo z različnimi težavami. Vse od logističnega usklajevanja, urejanja dokumentacije in stroškov za, na primer, oprsnice za pse in veterinarske preglede. Veterinarji preglede sicer donirajo, vendar pa so nekatere storitve, kot na primer parazitološki pregled blata, plačljive. Društvo pridobiva sredstva iz članarin in donacij in z njimi skrbno ravna.

Kljub temu da je društvo aktivno na številnih področjih, pa Mojca ugotavlja, da delo terapevtskih psov pri nas še ni dovolj poznano in priznano. Običajno navežejo stik z društvom posamezniki, ki so katerega od psov srečali na delu. "Ljudje niso navajeni, da je danes še kaj zastonj, povrhu vsega še nekaj, kar ima res vsebino," je dejala.